Franja

Zadetki iskanja

  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • cēnso m

    1. hist. cenzus

    2. premoženje, imetje, dohodek (kot davčna osnova)
  • fortuna f

    1.
    Fortuna mitol. Fortuna

    2. usoda, slepa sreča, slučaj:
    volubilità della fortuna nestalnost usode
    la ruota della fortuna kolo človeške usode
    prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
    un gioco della fortuna igra usode
    dire la fortuna vedeževati
    dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
    a fortuna slučajno, srečno, po sreči
    atterraggio di fortuna prisilni pristanek
    mezzi di fortuna zasilna sredstva

    3. sreča:
    la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
    per fortuna k sreči
    fortuna che dobro, da; še sreča, da
    un colpo di fortuna nenadejan uspeh
    fare fortuna obogateti
    un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
    tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
    aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
    portar fortuna prinašati srečo

    4. premoženje, imetje, bogastvo:
    dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

    5. vihar, nevihta
  • patrimōnio m (pl. -ni)

    1. premoženje; imetje:
    disporre di un grosso patrimonio imeti veliko premoženje
    mangiarsi un patrimonio pren. zapraviti celo premoženje

    2. dediščina:
    il patrimonio culturale di una nazione kulturna dediščina naroda
  • ricchezza f

    1. bogastvo

    2. ekon. dobrina:
    ricchezza mobile dohodek
    imposta di ricchezza mobile davek na dohodek, dohodnina

    3. imetje, premoženje, bogastvo:
    accumulare, sperperare ricchezze kopičiti, razsipati premoženje

    4. bogastvo, vir bogastva

    5. (risorsa) zaloga, sredstvo, vir, bogastvo; resurs:
    le ricchezze del sottosuolo rudno bogastvo

    6. obilje, množina
  • patrimoniale

    A) agg. premoženjski

    B) f davek na premoženje
  • accrescere*

    A) v. tr. (pres. accresco) povečati, pomnožiti, razširiti:
    accrescere un patrimonio povečati premoženje
    accrescere il numero degli impiegati povečati število uslužbencev

    B) ➞ accrescersi v. rifl. (pres. mi accresco) povečati se, rasti:
    la famiglia si accresce družina raste
  • allegramente avv.

    1. veselo:
    vivere allegramente veselo živeti
    lavorare allegramente delati pridno, vneto

    2. brezskrbno, lahkomiselno:
    dilapidare allegramente un patrimonio lahkomiselno zapraviti premoženje
    prendersela allegramente fučkati se
  • avito agg. dedovski, deden, podedovan:
    patrimonio avito premoženje dedov, prednikov
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • dispērdere*

    A) v. tr. (pres. dispērdo)

    1. razpršiti, razkropiti, raztresti; razgnati, razganjati:
    la polizia ha disperso i dimostranti policija je razgnala demonstrante

    2. (sperperare) zapraviti, zapravljati; razsipati:
    disperdere un patrimonio zapraviti premoženje
    disperdere le proprie energie razsipati energijo

    3. kem., fiz. dispergirati

    B) ➞ dispērdersi v. rifl. (pres. mi dispērdo)

    1. razpršiti se, porazgubiti se

    2. zgubljati se, zapravljati sile:
    si disperde in studi disordinati zapravlja svoje sile v neorganiziranem študiju

    3. kem. dispergirati se
  • dissipare

    A) v. tr. (pres. dissipo)

    1. razpršiti; razgnati:
    dissipare i dubbi razpršiti dvome

    2. (sprecare, dilapidare) zapraviti, zapravljati:
    dissipare il tempo, il patrimonio zapraviti čas, premoženje

    B) ➞ dissiparsi v. rifl. (pres. mi dissipo) izginiti
  • dotale agg. pravo dotalen:
    beni dotali dotalno premoženje
  • falcidia f

    1. odbitek, zmanjšanje:
    i debiti hanno operato una vera falcidia sulle sue sostanze dolgovi so močno načeli njegovo premoženje

    2. pokol, klanje, masaker (tudi pren.):
    una falcidia di esaminandi pokol med izpitnimi kandidati
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • frazionare v. tr. (pres. fraziono)

    1. porazdeliti:
    frazionare un patrimonio razdeliti premoženje

    2. kem. frakcionirati:
    frazionare il petrolio greggio frakcionirati surovo nafto
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • grandine f

    1. meteor. toča

    2. pren.
    una grandine di ingiurie, di calci toča žaljivk, brc
    c'è passata la grandine tod je pustošila toča, tukaj je pravo razdejanje; pren. šalj. v hipu je bila shramba, miza opustošena
    batterci la grandine pognati, zapraviti premoženje

    3. kulin. (vrsta drobnih testenin)