Franja

Zadetki iskanja

  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • spartire v. tr. (pres. spartisco)

    1. deliti, razdeliti:
    spartire un guadagno razdeliti dobiček
    non aver nulla da spartire con nessuno pren. ne imeti nobenih zvez z nikomer

    2. ločiti, ločevati

    3. glasba zapisati notne parte
  • arte f

    1. umetnost:
    opera d'arte umetniško delo
    belle arti likovna umetnost
    arti figurative likovna umetnost
    arte sacra cerkvena umetnost
    l'arte per l'arte larpurlartizem
    arte applicata uporabna umetnost
    critico d'arte umetnostni kritik
    intenditore d'arte poznavalec umetnosti
    storia dell'arte umetnostna zgodovina
    mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
    arte drammatica dramska umetnost
    settima arte sedma umetnost, film
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
    Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

    2. obrt, rokodelstvo:
    l'arte del fabbro kovaška obrt
    esercitare un'arte opravljati obrt
    l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
    essere senz'arte né parte nič ne znati delati

    3. hist. ceh

    4. umetnija, veščina:
    l'arte della guerra vojaška veščina
    eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

    5. spretnost; zvijačnost:
    ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
    ad arte namenoma:
    diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
    arti magiche umetnost čaranja, čaranje
    PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
  • assorbire v. tr. (pres. assōrbo, assorbisco)

    1. vpiti, vsrkati, absorbirati:
    la spugna assorbe l'acqua spužva vpija vodo

    2. asimilirati:
    i Romani assorbirono la cultura greca Rimljani so asimilirali grško kulturo

    3. iti za, požreti:
    l'affitto assorbe gran parte dello stipendio za najemnino gre dober del plače, najemnina požre dober del plače

    4. zaposliti, zaposlovati:
    lo studio mi assorbe completamente študij me popolnoma zaposluje
  • attivo

    A) agg.

    1. aktiven, dejaven, delujoč, delaven:
    un uomo attivo aktiven človek
    prendere, avere parte attiva in un'impresa aktivno delovati, imeti aktivno vlogo pri nekem podjetju

    2. jezik tvoren, aktiven

    3. ekon. aktiven, ki posluje v aktivi:
    azienda attiva podjetje v aktivi
    bilancia attiva aktivna bilanca

    4. voj. aktiven (vojaška oseba):
    servizio attivo aktivna služba

    B) m

    1. jezik aktiv, tvornik

    2. ekon. aktiva:
    segnare all'attivo, al proprio attivo zabeležiti kaj v svojo korist; šteti kaj v plus

    3. polit. aktiv
  • attōrio agg. (m pl. -ri) pravo tožniški:
    parte attoria tožnik
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • avversario

    A) m (f -ia) nasprotnik, nasprotnica; sovražnik, sovražnica:
    avversario politico politični nasprotnik

    B) agg. šport nasproten; sovražen:
    la parte avversaria nasprotna stran, nasprotnik
    la squadra avversaria šport nasprotnikovo moštvo, nasprotnik
  • barricata f barikada:
    combattere sulle barricate boriti se na barikadah
    fare le barricate pren. upreti se, iti na barikade
    essere dall'altra parte della barricata pren. biti na nasprotni strani
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • causa f

    1. vzrok, razlog:
    la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
    esser causa di povzročiti, povzročati
    causa di forza maggiore pravo višja sila
    a causa di, per causa di zaradi:
    per causa tua zavoljo, zaradi tebe

    2. pravo zadeva:
    far causa a qcn. koga tožiti
    dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
    esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
    parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
    avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

    3. stvar:
    servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
    far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

    4. jezik
    complemento di causa prislovno določilo vzroka
  • ciuchino agg. oslovski:
    fare la parte ciuchina pren. opravljati težaška dela
  • condonare v. tr. (pres. condono)

    1. oprostiti, oproščati:
    condonare un debito, una parte della pena oprostiti dolg, del kazni

    2. knjižno odpustiti, odpuščati
  • costituire

    A) v. tr. (pres. costituisco)

    1. ustanoviti, ustanavljati; osnovati; oblikovati:
    costituire una società ustanoviti družbo

    2. sestaviti, sestavljati; tvoriti:
    la commissione è costituita da tre membri komisijo sestavljajo trije člani

    3. biti; predstavljati:
    lo studio costituisce il suo unico interesse študij je njegova edina skrb

    4. imenovati, postaviti (za):
    costituire qcn. erede koga postaviti za dediča

    B) ➞ costituirsi v. rifl. (pres. mi costituisco)

    1. oblikovati se; organizirati se

    2. pravo nastopiti (kot):
    costituirsi parte civile nastopiti kot privatni tožnik

    3. predati se (oblastem)
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dedicare

    A) v. tr. (pres. dēdico)

    1. pokloniti, poklanjati

    2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
    dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
    la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam

    3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
    dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
    dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih

    B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se
  • fioccare v. intr. (pres. fiōcco)

    1. padati v kosmih (sneg)

    2. pren. deževati, na gosto padati:
    incominciarono a fioccare botte da ogni parte z vseh strani so začeli deževati udarci
  • gruzzolo m prihranek, vsotica, kupček denarja:
    mettere da parte un bel gruzzolo prihraniti čedno vsotico
  • immedesimare

    A) v. tr. (pres. immedesimo) poistovetiti; združiti, združevati

    B) ➞ immedesimarsi v. rifl. (pres. /mi/ immedesimo) poistovetiti, identificirati se:
    immedesimarsi in una parte gled. vživeti se v vlogo
  • imparare v. tr. (pres. imparo) učiti, naučiti se:
    imparare a conoscere spoznati
    imparare a memoria naučiti se na pamet
    imparare a proprie spese naučiti se česa na svoj račun
    PREGOVORI: sbagliando s'impara preg. človek se na napakah uči
    impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna