contro
A) prep.
1. proti, zoper:
fare qcs. contro voglia kaj narediti nerad, nejevoljno
contro di (z osebnim zaimkom) proti:
contro di me proti meni
2. proti, nasproti, ob:
ha battuto la testa contro la porta udaril je z glavo ob vrata
mi veniva contro minaccioso približeval se mi je grozeče
andare contro corrente pren. iti proti toku
3. trgov. proti:
contro pagamento proti plačilu
contro ricevuta proti potrdilu (o prejemu)
B) avv.
1. proti:
votare contro glasovati proti
operare contro delovati sovražno
2.
di contro nasproti, vis-a-vis
per contro nasprotno
C) m invar.
il pro e il contro razlogi za in proti
Zadetki iskanja
- costeggiare v. tr. (pres. costeggio)
1. pluti ob obali, vzdolž obale
2. iti, hoditi vzdolž, ob:
la strada costeggia il bosco cesta gre ob gozdu - diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez - sottobordo avv. navt. ob, ob bok, ob boku (ladje, plovila):
portarsi sottobordo zapluti, postaviti se ob bok - spingere*
A) v. tr. (pres. spingo)
1. potisniti, potiskati; pritisniti, pritiskati; poriniti, porivati:
spingere avanti porivati, potiskati naprej
spingere dentro potiskati v, noter
spingere fuori potiskati ven
spingere indietro potiskati nazaj
2. pren. upreti, upirati (pogled)
3. pren. priganjati
4. absol. poriniti, porivati se; prerivati se
B) v. intr. pritisniti, pritiskati na, ob
C) ➞ spingersi v. rifl. (pres. mi spingo)
1. prodreti, prodirati; iti
2. pren. drzniti si - tra prep.
1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom
2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša
3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh
4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati
5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj
7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost
8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami
9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset
10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let
11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim - addōsso
A) avv.
1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost
2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro
3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino
B) prep.
1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi
2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom) - affiancare v. tr. (pres. affianco)
1. postaviti ob bok, poleg, nastaviti poleg:
gli fu affiancato un altro impiegato poleg njega so nastavili še drugega uslužbenca
2. pren. podpirati, pomagati, stati ob strani:
lo affiancavano tutti gli amici vsi prijatelji so mu stali ob strani - ammattire v. intr. (pres. ammattisco)
1. ponoreti, zblazneti, biti ob pamet
2. razbijati si glavo, truditi se zaman:
questo problema mi fa ammattire ta problem me spravlja ob pamet - appioppare v. tr. (pres. appiōppo)
1. vezati trto ob topole
2. zasaditi s trto
3. pog. primazati:
appioppare uno schiaffo primazati zaušnico
4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar - bonaccia f
1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
mare in bonaccia morje v bonaci
2. pren. mir - cabotare v. intr. (pres. cabōto) navt. pluti ob obali
- compromettere*
A) v. tr. (pres. comprometto)
1. spraviti v nevarnost, v zadrego; ogroziti, ogrožati:
compromettere la riuscita di un'impresa ogroziti uspeh podjetja
2. kompromitirati, ob dober glas spraviti
3. pravo zaupati arbitraži:
compromettere una controversia zaupati arbitraži rešitev spora
B) ➞ compromettersi v. rifl. (pres. mi comprometto) kompromitirati se:
legandosi a quell'uomo si è compromessa z zvezo s tistim moškim se je kompromitirala - controindicare v. tr. (pres. controindico)
1. med. kontraindicirati
2. označiti, komentirati ob robu - controindicazione f
1. kontraindikacija
2. beležka ob robu - dallato avv. od strani; ob strani
- discreditare
A) v. tr. (pres. discredito) knjižno spraviti koga na slab glas, vzeti komu dober glas, ugled; diskreditirati
B) ➞ discreditarsi v. rifl. (pres. mi discredito) izgubiti zaupanje, priti ob dober glas; kompromitirati se - disonorare
A) v. tr. (pres. disonoro)
1. onečastiti, osramotiti
2. zapeljati; posiliti
3. ne plačati, ne spoštovati (obveznosti)
B) ➞ disonorarsi v. rifl. (pres. mi disonoro) osramotiti se; biti ob čast - domenichino m nedeljski sluga, služabnik, najet ob nedeljah