nottata f (vsa) noč:
far nottata prebedeti
Zadetki iskanja
- nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota - buonanōtte, buōna nōtte
A) inter.
1. lahko noč
2. pog.
buonanotte!, buonanotte sonatori!, buonanotte al secchio! in mirna Bosna!, pa zdravo!
B) f invar.
dare, augurare la buonanotte zaželeti lahko noč - Pasqua f relig. Velika noč:
Pasqua di Resurrezione Velika noč
Pasqua fiorita Cvetna nedelja
Pasqua delle rose Binkošti
augurare la buona Pasqua voščiti velikonočne praznike
contento come una pasqua pren. presrečen
venire la Pasqua in domenica pren. priti, zgoditi se o pravem trenutku - vigilia f
1. knjižno (veglia) prebedena noč
2. relig. vigilije
3. ekst. post:
far vigilia postiti se
4. ekst. dan pred; predvečer:
la vigilia dell'esame dan pred izpitom
alla vigilia della guerra na predvečer vojne
vigilia di Natale sveti večer - alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - Bartolomēo m
1. Jernej
2.
notte di San Bartolomeo hist. šentjernejska noč - bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - bravo
A) agg.
1. dober, sposoben:
un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
un bravo cane da caccia dober lovski pes
2. dober, pošten, spodoben:
un bravo giovane dober mladenič
brava donna pog. evfemistično cipa
ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
su, da bravo! le pogumno!
3. knjižno pogumen, srčen:
fare il bravo delati se pogumnega
notte brava divjaška noč
alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko
4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod
B) inter. bravo!:
bravo, bis! bravo, bis!
bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!
C) m
1. hist. plačani razbojnik, plačanec
2. ekst. telesni stražar, gorila - cena f
1. večerja:
dara una cena prirediti slavnostno večerjo
2. relig.
ultima cena zadnja večerja
cena eucaristica obhajilo
PREGOVORI: chi va a letto senza cena tutta notte si dimena preg. kdor gre brez večerje spat, se vso noč v postelji preobrača - cupo agg.
1. globok; nizek:
abisso cupo globoko brezno
voce cupa globok glas
2. temen, mračen:
notte cupa mračna noč
rosso cupo temnordeč
descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah
3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
carattere cupo vase zaprt značaj
4. pren. hud, silen:
dolore cupo silna bolečina - dēnso agg.
1. gost:
nebbia densa gosta megla
nubi dense deževni oblaki
2. temen, mračen:
buio denso črna tema
notte densa temna noč
3. poln, bogat (tudi pren.):
notte densa di stelle zvezdna noč
periodo denso di avvenimenti obdobje, polno dogodkov - dì m dan:
il dì di Natale božični dan
sul far del dì ob svitu
notte e dì dan in noč
dì per dì dan na dan
conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
ai miei dì nekoč, v mojih časih
buon dì (buondì) dober dan!
oggi dì (oggidì) dandanes - fatto1 agg.
1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti
2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči
3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj
4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj - felice agg.
1. srečen:
vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
fare felice qcn. osrečiti koga
sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
temperamento felice srečna, vesela narava
te felice! blagor tebi!
2. radosten, vesel:
l'età felice pren. otroštvo
felice notte! lahko noč!
3. pren. ugoden, uspešen:
esito felice ugoden izid, srečen konec
idea felice posrečena, koristna ideja
parola felice zgovornost
memoria felice odličen spomin
avere la mano felice pren. imeti srečno roko - fulminare
A) v. tr. (pres. fulmino)
1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
Iddio mi fulmini! naj me strela!
2. ubiti (z elektriko, strelom):
la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom
B) v. intr. impers. bliskati se:
tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - licenziare v. tr. (pres. licēnzio)
1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
licenziare alla stampa dati v tisk
2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč
3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja - profondo
A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
voragine profonda globoko brezno
radici profonde globoke korenine
colore profondo temna barva
buio profondo trda tema
notte profonda temna noč
sonno profondo trdno spanje
profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti
B) m
1. globina, dno (tudi pren.):
nel profondo dell'animo v globini duše
2. psihol. podzavest - rischiarare
A) v. tr. (pres. rischiaro)
1. razsvetliti, razsvetljevati
2. bistriti; razjasniti (tudi pren.):
la luna rischiara la notte mesec razsvetljuje noč
rischiarare alberi oklestiti drevesa
B) ➞ rischiarare, rischiararsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rischiaro)
1. razsvetliti, razsvetljevati se
2. jasniti se; bistriti se