medicina f
1. medicina, zdravstvo; zdravniška veda:
medicina legale sodna medicina
2. pog. zdravilo, medikament:
prendere la medicina vzeti zdravilo
3. ekst. zdravilo, zdravljenje:
il riposo è la miglior medicina počitek je najboljše zdravilo
Zadetki iskanja
- clinica f
1. med. klinična medicina
2. klinika
3. sanatorij - otoiatria f med. ušesna medicina
- otorinolaringoiatria f med. medicina bolezni ušes, grla in nosa; otorinolaringatrija
- abbiccì m invar. abeceda (tudi pren.):
essere all'abbiccì biti začetnik
non sa neanche l'abbiccì della medicina nima niti pojma o medicini - amministrare v. tr. (pres. amministro)
1. upravljati, voditi; skrbeti (za), gospodariti:
amministrare il patrimonio, i beni di qcn. gospodariti z imetjem nekoga
amministrare lo Stato voditi, upravljati državo
amministrare la giustizia soditi
2. redko dati; primazati:
amministrare una medicina dati zdravilo
amministrare un ceffone primazati klofuto - anno m leto:
anno astronomico astronomsko leto
anno bisestile prestopno leto
anno civile koledarsko leto
anno lunare lunino leto
anno luce svetlobno leto
anno siderale zvezdno leto
anno solare sončno leto
anno accademico študijsko leto
anno santo sveto leto
anno scolastico šolsko leto
l'anno corrente tekoče leto
l'anno nuovo novo leto
l'anno prossimo prihodnje leto
l'anno scorso, passato lansko leto, lani
di anno in anno iz leta v leto
di qui a un anno čez leto dni
Capo d'anno Novo leto
entro l'anno v tem letu
un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
buon anno! srečno novo leto!
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
anni fa, anni or sono pred leti
un uomo di trent'anni tridesetleten moški
compiere gli anni dopolniti leta
i verdi anni mlada leta
avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
portare bene gli anni skrivati leta
i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let - cavallo m (f -la)
1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš
2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč
3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec
4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji
5. šah skakač
6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast - dare*
A) v. tr. (pres. dò)
1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti
2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke
3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto
4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora
5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo
6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju
7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti
8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico
9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert
10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem
12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se
13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo
B) v. intr.
1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati
2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno
3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid
4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok
5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati
C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)
1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo
2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči
Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti
D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - di1 prep.
1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar
2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!
3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka
4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi
5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta
6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba
7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih
8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina
9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!
10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem
11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca
12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine
13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč
14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja
15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir
16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik
17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka
18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič
19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok
20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča
21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet
22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom
23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!
24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi
25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim
26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami - dottorato m šol.
1. univerzitetna diploma:
conseguire il dottorato in medicina diplomirati medicino
2. doktorat:
dottorato di ricerca znanstveni doktorat - efficacia f učinkovitost:
l'efficacia di una medicina učinkovitost zdravila
avere molta, scarsa efficacia biti zelo, malo učinkovit - facoltà f
1. zmožnost, sposobnost, moč, zmogljivost:
facoltà mentali umske sposobnosti, duševne zmogljivosti
2. moč, pravica; dovoljenje:
ha la facoltà di punirvi pravico vas ima kaznovati
3. fakulteta:
facoltà di giurisprudenza pravna fakulteta
facoltà di economia ekonomska fakulteta
facoltà di lettere (e filosofia) filozofska fakulteta
facoltà di ingegneria tehniška fakulteta
facoltà di medicina medicinska fakulteta
4. pl. imetje, sredstva, materialne zmožnosti - forense agg. soden, pravosoden, forenzičen:
eloquenza forense pravniška zgovornost
medicina forense sodna medicina
professione forense pravo - giovevole agg. koristen, učinkovit:
medicina giovevole učinkovito zdravilo - intērno
A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
rivestimento interno notranja obloga
medicina interna interna medicina
numero interno interna številka, interno
politica interna notranja politika
alunno interno gojenec internata
B) m
1. notranjost (tudi pren.):
l'interno di una casa notranjost hiše
2. interna številka:
scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5
3. obl. notranja stran kožuha
4. med. stažist
5. šport srednji igralec
6. polit. notranje zadeve:
ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev
7.
interni pl. film interieri, notranji posnetki - nucleare
A) agg.
1. fiz. jedrski, nuklearen; atomski:
armi nucleari voj. atomsko orožje
centrale nucleare elektr. jedrska elektrarna, nuklearka
era nucleare atomska doba
fisica nucleare jedrska fizika
guerra nucleare atomska vojna
medicina nucleare nuklearna medicina
potenza nucleare voj. atomska sila
2. biol. jedrski:
biochimica nucleare jedrska biokemija
divisione nucleare jedrska delitev, kariokineza
3. jezik ki se nanaša na jedro, nukleus
4. antrop.
famiglia nucleare nuklearna družina
B) m jedrska energija, uporaba jedrske energije - ordinare
A) v. tr. (pres. ordino)
1. urediti, urejati; razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
ordinare i libri sullo scaffale razporediti knjige po polici
2. ukazati; naročiti, naročati; predpisati:
ordinare un caffè naročiti kavo
ordinare una medicina predpisati zdravilo
3. relig. ordinirati, posvetiti, posvečevati v duhovnika
B) ➞ ordinarsi v. rifl. (pres. mi ordino)
1. razvrstiti, razvrščati se; razporediti, razporejati se
2. knjižno pripraviti, pripravljati se - peōnio agg. (m pl. -ni) knjižno
1. Apolonov
2.
arte peonia zdravstvo, medicina - sperimentare
A) v. tr. (pres. sperimento)
1. preizkusiti, preizkušati; eksperimentirati (tudi pren.):
sperimentare l'efficacia di una medicina preizkusiti učinkovitost zdravila
2. poskusiti, poskušati
3. pren. doživeti, doživljati
B) ➞ sperimentarsi v. rifl. (pres. mi sperimento) preizkusiti, preizkušati se