Franja

Zadetki iskanja

  • allocuzione f knjižno (svečani) govor:
    allocuzione inaugurale otvoritveni govor
  • arringa f pravo

    1. (svečani) govor

    2. pravo pledoaje, obrambni govor, zagovor, končni govor (zagovornika ali javnega tožilca):
    pronunciare un'arringa imeti končni govor
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • discorso m

    1. pogovor, razgovor, govor; besede:
    attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
    cambiare discorso preiti na drugo temo
    il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
    perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
    discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
    pochi discorsi! dovolj besedi!
    senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja

    2. govor:
    pronunciare un discorso imeti govor, govoriti

    3. jezik govor:
    discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
    parti del discorso besedne vrste

    4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
    portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti
  • dizione f

    1. govor; deklamacija

    2. izgovor; dikcija

    3. reklo, izraz
  • favēlla f dar govora; govor; jezik:
    perdere la favella izgubiti dar govora
  • idiōma m (pl. -mi)

    1. jezik idiom, besedna zveza, fraza; jezik, govor; narečje

    2. pesn. jezik, govorica
  • indirizzo m

    1. naslov:
    indirizzo del mittente, del destinatario naslov odpošiljatelja, naslovljenca
    macchina per indirizzi stroj za adresiranje
    all'indirizzo di qcn. na koga, proti komu

    2. pren. smer, usmerjenost

    3. govor:
    indirizzo di saluto pozdravni govor
  • latino

    A) agg.

    1. latinski:
    lingua latina latinščina
    popoli latini ekst. latinska ljudstva
    quartiere latino latinska četrt (v Parizu)
    America Latina Latinska Amerika
    vela latina navt. trioglato latinsko jadro

    2. relig. (rimsko)katoliški:
    chiesa latina katoliška cerkev

    B) m

    1. (f -na) Latinec, Latinka

    2. pren. jezik, govor: ekst. nerazumljiv jezik:
    parlare latino govoriti nerazumljivo
    intendere il latino razumeti (skriti smisel, namig)

    C) m jezik latinski jezik, latinščina:
    latino volgare vulgarna latinščina
  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • linguaggio m (pl. -gi) jezik; govor
  • loquela f knjižno govor, govorica
  • mētro1 m

    1. lit. metrum

    2. ekst. knjižno stih, pesem

    3. govor:
    con lui devi usare un altro metro z njim moraš govoriti drugače
  • orazione f

    1. relig. molitev:
    dire le orazioni moliti

    2. govor:
    orazione funebre nagrobni govor
    orazione sacra pridiga
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • parlata f

    1. govor, izgovor; žargon

    2. pog. dolg govor, besedičenje
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • pateticume m slabš. pretirana čustvenost; jokava prisiljenost; patetičen spis, govor
  • pronuncia, pronunzia f (pl. -ce)

    1. jezik izgovor, izgovarjava

    2. jezik govor

    3. pravo izrek, razsodba
  • sermone m

    1. govor

    2. relig. pridiga

    3. sermon, (grajalna) pridiga:
    fare un sermone a qcn. komu držati pridigo