Franja

Zadetki iskanja

  • pratico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. praktičen, v zvezi s prakso

    2. vsakdanjim potrebam namenjen, uporaben, koristen:
    consiglio pratico koristen nasvet
    all'atto pratico v praksi

    3. spreten, pripraven, ročen, izurjen, izkušen; doma (v):
    operaio pratico del mestiere v poslu izurjen delavec
    sono pratico della zona ta predel dobro poznam

    B) m (pl. -ci)

    1. praktik

    2. (perito) izvedenec, veščak
  • espatriare v. intr. (pres. espatrio) izseliti, izseljevati se, emigrirati; oditi z doma
  • addentro

    A) avv. znotraj, globoko

    B) prep. v:
    essere addentro in qcs. biti v nečem doma, dobro se na kaj razumeti, spoznati
  • allontanare

    A) v. tr. (pres. allontano)

    1. oddaljiti; odstraniti, odvrniti, odvračati (tudi pren.):
    allontanare un pericolo odvrniti nevarnost
    allontanare da se un pensiero otresti se kake misli

    2. odpustiti, odpuščati:
    fu allontanato dal suo posto di lavoro odpustili so ga z delovnega mesta

    B) ➞ allontanarsi v. rifl. (pres. mi allontano) oddaljiti se, oditi (tudi pren.):
    allontanarsi da casa oditi z doma
    allontanarsi dagli amici zapustiti prijatelje, odtujiti se prijateljem
  • approvare v. tr. (pres. apprōvo)

    1. odobravati, hvaliti:
    approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
    approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov

    2. priznati za sposobnega:
    l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite

    3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
    approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
    entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona
  • ballare

    A) v. intr. (pres. ballo)

    1. plesati:
    ballate con noi zaplešite z nami

    2. skakati, poskakovati:
    ballare per la gioia skakati od veselja
    ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

    3. pozibavati se, majati se:
    la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

    4.
    far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
    far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
    far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

    5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
    la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

    B) v. tr. plesati:
    ballare un valzer plesati valček
    PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
    quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati
  • brontolare

    A) v. intr. (pres. brontolo)

    1. godrnjati:
    quando è in casa non fa che brontolare ko je doma, samo godrnja

    2. grmeti, bobneti

    B) v. tr. momljati, mrmrati
  • bucato2 m

    1. žehta, pranje:
    fare il bucato imeti žehto
    bucato di colore pranje pisanega perila
    lenzuola di bucato snežno bele rjuhe
    fare il bucato in famiglia pren. doma prati umazano perilo

    2. oprano perilo:
    scrivere il bucato napisati seznam perila za pranje
  • camera1 f

    1. soba:
    camera da pranzo jedilnica
    camera da letto spalnica
    camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
    appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
    musica da camera glasba komorna glasba

    2. spalnica:
    affittare una camera najeti sobo
    camera ammobiliata opremljena soba
    fare la camera pospraviti sobo
    veste da camera jutranja halja
    valletto di camera paž

    3. ekst. sobno pohištvo, soba:
    la sua camera è in noce soba je iz oreha

    4. celica; komora:
    camera a gas plinska celica
    camera ardente mrliška veža
    camera blindata trezor (v banki)
    camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
    camera mortuaria mrtvašnica
    camera di punizione voj. celica, zapor
    camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
    camera oscura foto temnica
    camera sterile med. izolirna soba

    5.
    camera d'aria avto zračnica
    camera di caricamento voj. ležišče naboja
    camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
    camera di decompressione dekompresijska komora

    6. polit. dom, zbornica:
    camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
    camera alta zgornji dom, senat
    le Camere oba doma, parlament

    7. ekon.
    camera del lavoro delavska zbornica
    camera di commercio trgovinska zbornica

    8. anat.
    camera dell'occhio solznica
  • casa f

    1. hiša:
    casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

    2. dom:
    andare a casa iti domov
    uscir di casa iti z doma
    mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
    cercar casa iskati stanovanje
    fatto in casa domač (hrana)
    giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
    casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
    mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
    abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
    tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
    casa religiosa samostan
    mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
    uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
    fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
    essere di casa biti domač

    3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
    la real casa kraljeva družina

    4.
    casa di cura sanatorij; zdravilišče
    casa di ricovero dom za onemogle
    casa di pena kaznilnica
    casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
    casa dello studente dijaški, študentski dom
    casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
    casa da gioco igralnica

    5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
    casa editrice založba
    la casa del caffè prodajalna kave
    casa di mode modna hiša

    6. igre šahovsko polje
    PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima
  • ciabatta f

    1. copata; ponošen čevelj, šveder:
    essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
    stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
    trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

    2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

    3. (štruca kruha)
  • consumare1

    A) v. tr. (pres. consumo)

    1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
    consumare l'abito oguliti obleko
    consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

    2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
    consumare l'acqua porabiti vodo
    la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
    consumare i pasti in casa doma se hraniti
    nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
    consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

    B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
    consumarsi di rabbia žreti se od jeze
    consumarsi d'amore koprneti
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • disambientato agg. tuj, neprilagojen:
    nel nuovo lavoro si sente disambientato na novem delovnem mestu se ne počuti doma
  • distare v. intr. (pres. disto)

    1. biti oddaljen:
    la fermata dista pochi metri da casa mia postajališče je oddaljeno nekaj metrov od doma

    2. pren. razlikovati se:
    opinioni che distano različna mnenja, nasprotujoča si mnenja
  • dividere*

    A) v. tr. (pres. divido)

    1. deliti, razdeljevati:
    dividere un numero per tre deliti število s tri
    dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

    2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
    dividere gli animi spreti duhove, ljudi
    le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
    dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
    il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

    3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
    dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
    dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
    dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
    non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

    B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

    1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
    i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
    dividersi dalla famiglia zapustiti družino

    2. razdeliti se

    3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
    dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

    4. (suddividersi) deliti se:
    gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • famiglia f

    1. družina:
    metter su famiglia ustvariti si dom
    le gioie della famiglia družinske radosti
    la Sacra Famiglia relig. sveta družina
    stato di famiglia potrdilo o družinski skupnosti, družinski list
    un uomo tutto famiglia družinski človek
    essere di famiglia biti domač
    lavare i panni sporchi in famiglia pren. doma prati umazano perilo

    2. družina, rodbina

    3. družina, služinčad

    4. biol. družina
  • fuggire

    A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
    fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
    fuggire all'impazzata bežati kot nor
    fuggire di galera uiti iz zapora
    fuggire di casa pobegniti z doma
    a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
    come fuggono gli anni kako leta bežijo

    B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
    fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
    fuggire la fatica izmikati se naporom