-  
battagliare v. intr. (pres. battaglio) bojevati se, boriti se (tudi pren.)
  -  
battere
A)  v. tr. (pres. batto)
1.  biti, tolči, udariti, tepsti:
 battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
 battere i panni stepati obleko
 battere il grano mlatiti žito
 battere i frutti klatiti sadje
 battere la carne tolči meso
 battere la verdura sekljati zelenjavo
 battere la porta trkati na vrata
 battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
 battere moneta kovati denar
 battere a macchina, battere tipkati
 battere il tamburo udarjati na boben
 battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
 battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
 battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
 battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
 battere la fiacca pren. pasti lenobo
 battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
 battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
 battere i denti šklepetati z zobmi
 battere i piedi cepetati z nogami
 battere le mani ploskati
 battere il naso (in) pren. naleteti (na)
 non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
 battersi il petto pren. kesati se
 senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
 battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
 in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
 battere il tempo udarjati takt
 battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
 battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2. 
 battere la strada degli studi posvetiti se študiju
 battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3.  potolči, premagati:
 Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
 battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B)  v. intr.
1.  biti, udarjati:
 il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
 la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
 il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2.  šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3.  biti (ura):
 all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4.  pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5.  vztrajati (pri), insistirati (na):
 battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6. 
 battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C)  ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
 battersi per un'idea boriti se za idejo
 battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  -  
combattere
A)  v. intr. (pres. combatto) bojevati se, boriti se (tudi pren.):
 combattere eroicamente junaško se boriti
 combattere contro le difficoltà boriti se proti težavam, premagovati težave
 combattere per una giusta causa boriti se za pravično stvar
B)  v. tr.
1.  boriti se, bojevati se (tudi pren.):
 combattere l'esercito nemico bojevati se proti sovražni vojski
2.  izpodbijati:
 combattere una tesi izpodbijati mnenje
  -  
contēndere*1
A)  v. tr. (pres. contēndo) potegovati se (za); boriti se (za):
 contendere una posizione al nemico voj. boriti se za položaj
B)  v. intr. tekmovati:
 contendere in abilità con qcn. tekmovati s kom v spretnosti; prepirati se
 contendere in giudizio pravo pravdati se
C)  ➞ contēndersi v. rifl. (pres. mi contēndo) potegovati se
  -  
contrastare
A)  v. tr. (pres. contrasto)
1.  nasprotovati, boriti se (proti); zavreti, zavirati:
 contrastare il passo (a) zaustaviti (koga)
2.  izpodbijati, oporekati, zanikati; odreči, odrekati:
 contrastare un diritto a komu oporekati pravico
B)  ➞ contrastarsi v. rifl. (pres. ci contrastiamo) redko, knjižno (contendersi) potegovati se, kosati se za:
 contrastarsi un premio potegovati se za nagrado
C)  v. intr. ne ujemati se; nasprotovati si:
 le nostre idee contrastano naši nazori se ne ujemajo, si nasprotujejo
  -  
disputare
A)  v. intr. (pres. disputo)
1.  razpravljati, diskutirati; polemizirati:
 disputare di politica razpravljati o politiki
2.  potegovati se; konkurirati:
 disputare con i colleghi per la promozione potegovati se s kolegi za napredovanje
B)  v. tr.
1.  razpravljati o čem
2.  spodbiti, spodbijati
3.  šport tekmovati (teči, igrati):
 disputare una gara tekmovati
 disputare una partita di calcio odigrati nogometno tekmo
 disputare il Giro d'Italia voziti kolesarsko dirko po Italiji
C)  ➞ disputarsi v. rifl. (pres. mi disputo) potegovati se; boriti se:
 disputarsi il posto potegovati se za mesto
 disputarsi il pallone šport boriti se za žogo (nogomet)
  -  
lottare v. intr. (pres. lōtto) boriti se, bojevati se (tudi pren.):
 lottare per i diritti civili boriti se za državljanske pravice
 lottare contro le sopraffazioni boriti se zoper nasilje
  -  
pugnare v. intr. (pres. pugno)
1.  knjižno bojevati se, boriti se
2.  pren. knjižno nasprotovati, polemizirati
  -  
tenzonare v. intr. (pres. tenzono)
1.  knjižno razpravljati, disputirati
2.  pren. boriti se; spopasti, spopadati se
  -  
incontrare
A)  v. tr. (pres. incontro)
1.  srečati, srečevati
2.  naleteti (tudi pren.):
 incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
 incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
 un libro che incontra uspešnica
3.  šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
 la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici
B)  ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)
1. 
 incontrarsi in naleteti na
2.  pren. ujemati se, soglašati:
 incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih
3.  (confluire) stekati, združiti se
4.  srečati, srečevati se
5.  spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase
  -  
toreare v. intr. (pres. torēo) boriti se z biki (v areni)
  -  
barricata f barikada:
 combattere sulle barricate boriti se na barikadah
 fare le barricate pren. upreti se, iti na barikade
 essere dall'altra parte della barricata pren. biti na nasprotni strani
  -  
buōno1
A)  agg.
1.  dober:
 un'anima buona dobra duša
 buona volontà dobra volja
 buona donna pog. evfemistično cipa
2.  krotek, miren, priden:
 un buon ragazzo priden fant
 un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
 buono come il pane dober kot kruh
 alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
 mangiare alla buona jesti po domače
 una riparazione alla buona zasilno popravilo
 siate buoni bodite pridni!
 mare buono mirno morje
3.  prijazen, vljuden:
 buone maniere vljudnost, olikanost
 fare buon viso prijazno sprejeti
 con le buone prijazno, zlepa
 con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
 tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
 buoni uffici pravo posredovanje:
 richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
 una buona parola dobra beseda, priporočilo
 di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
 di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4.  dober, sposoben, ustrezen:
 un buon medico dober zdravnik
 buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
 essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
 essere in buono stato biti dobro ohranjen
 una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
 essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5.  dober, koristen, ugoden:
 buoni affari dobri posli
 a buon mercato poceni
 buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
 buone feste vesele praznike!
 Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
 nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
 avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6.  dober, pravičen:
 battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
 a buon diritto upravičeno
 questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7.  dober, velik, obilen:
 un buon tratto di strada dobršen del poti
 un'ora buona debela ura, dobra ura
 di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
 di buon passo hitro
 di buona lena energično, pridno
8.  dober, ugleden, bogat:
 buona famiglia dobra, ugledna družina
 buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9.  dober, lep, prijeten:
 essere in buona compagnia biti v dobri družbi
 buona cera dober, zdrav videz
 fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
 darsi buon tempo pren. zabavati se
10.  pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B)  m (samo sing.)
1.  dobro:
 essere un poco di buono biti malopridnež
 buon per me na mojo srečo
2.  lepo vreme:
 la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3.  (z okrepljenim pomenom)
 ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4.  (f -na) dober človek:
 i buoni e i cattivi dobri in zli
  -  
causa f
1.  vzrok, razlog:
 la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
 esser causa di povzročiti, povzročati
 causa di forza maggiore pravo višja sila
 a causa di, per causa di zaradi:
 per causa tua zavoljo, zaradi tebe
2.  pravo zadeva:
 far causa a qcn. koga tožiti
 dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
 esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
 parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
 avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar
3.  stvar:
 servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
 far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom
4.  jezik
 complemento di causa prislovno določilo vzroka
  -  
da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1.  (označuje prostorsko oddaljevanje)
 sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
 contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2.  (označuje izvor)
 l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
 Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3.  (označuje oddaljenost)
 dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4.  (označuje kraj, prebivanje)
 abita dalla zia stanuje pri teti
5.  (označuje kraj, premikanje, približevanje)
 verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
 devo andare dal dentista moram k zobarju
6.  (označuje kraj, prehod skozi, po)
 al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
 i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7.  (označuje delitev, razdvajanje)
 distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8.  (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
 da capo a fondo od začetka do konca
 dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9.  (označuje čas trajanja začenši od)
 è malato da un mese že mesec dni je bolan
 da allora in poi poslej, od takrat
 lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10.  (označuje vzrok)
 tremare dal freddo tresti se od mraza
 scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11.  (označuje sredstvo)
 riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
 chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12.  (atributivno)
 zoppo da una gamba hrom na eni nogi
 cieco da un occhio slep na eno oko
13.  (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
 lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
 immune da difetti brez napak
14.  (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
 cavallo da corsa dirkalni konj
 macchina da cucire šivalni stroj
15.  (označuje lastnost) (atributivno)
 vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
 vita da cani pasje življenje
16.  (kot sestavni del imenskega predikata)
 essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
 non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17.  (označuje način ali predikativni odnos)
 vestire da contadini oblačiti se po kmečko
 parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
 battersi da leoni boriti se kot lev
 da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
 da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
 funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18.  (označuje pasivno zgradbo)
 è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
 la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19.  (označuje vrednost, oceno)
 un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
 una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
 avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20.  (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
 ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
 dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21.  (v prislovnih izrazih)
 da vicino od blizu
 da lontano od daleč
 da parte ob strani, vstran
 da per tutto povsod
22.  (v predložnih izrazih)
 di là da onstran, onkraj
 di qua da tostran
 fino da od
  -  
dēnte m
1.  anat. zob:
 dente di latte, caduco mlečni zob
 dente permanente stalni zob
 mettere i denti dobivati zobe
 ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
 cavare un dente izdreti zob
 dente del giudizio modrostnik
2.  kulin.
 al dente trd:
 spaghetti al dente trdi špageti
3. 
 avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
 rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
 a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
 acconsentire a denti stretti privoliti nerad
 lottare a denti stretti boriti se kot lev
 fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
 non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
 battere i denti šklepetati z zobmi
 difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
 essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
 mostrare i denti pren. pokazati zobe
 rompersi i denti pren. polomiti si zobe
 stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
 tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
 tirato coi denti pren. za lase privlečen
4.  pren. strup:
 il dente dell'invidia strup zavisti
5.  zob; zobat, zobčast predmet:
 i denti del pettine zobje glavnika
 dente dell'ancora navt. krak sidra
6.  geogr. gorski rogelj
7.  bot.
 dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
 dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  -  
estrēmo
A)  agg.
1.  zadnji, poslednji:
 l'ora estrema zadnja ura
 esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
 Estrema unzione relig. sveto olje
 estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica
2.  skrajen, krut:
 estremo pericolo huda nevarnost
 estrema necessità skrajna sila
PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila
B)  m
1.  konec, vrhunec, višek, skrajnost:
 l'estremo della gioia vrhunec radosti
 essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
 essere agli estremi umirati
 lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo
2.  pl. osnovni podatki
  -  
ideale
A)  agg.
1.  miseln, idealen; namišljen, neresničen
2.  idealen, popoln; zgleden, vzoren:
 società ideale idealna družba
 gas ideale fiz. idealni plin
B)  m
1.  ideal; vzor; ideja:
 lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo
2.  ideal, (najvišji) smoter, cilj:
 uomo privo di ideali človek brez idealov
  -  
leone m (f -essa)
1.  zool. lev (Felis leo):
 battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
 febbre da leone pren. konjska mrzlica
 farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež
2.  pren. silak, srčen mož
3.  astr. lev
  -  
malcostume m nenravnost, nemorala; korupcija:
 combattere il malcostume boriti se zoper korupcijo