Franja

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

ampio agg. (m pl. -pi)

1. prostoren, prostran, obsežen:
sala ampia prostorna dvorana
ampio corridoio prostoren hodnik

2. udoben, širok:
vestito ampio široka obleka

3. številen, obilen:
concedere ampie garanzie dati številna jamstva

4. pren. nabuhel, širok:
significato più ampio širši pomen

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

arioso agg.

1. zračen, širok, prostoren:
un appartamento arioso prostorno stanovanje

2. pren. knjižno široko zasnovan, skladno grajen

3. glasba speven, ariozen

largo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti

2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik

3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička

4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov

B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

Č) m

1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

3. trg (na križišču ulic)

4. glasba largo

lasso² agg.

1. širok, opuščen, zrahljan

2. pren. popustljiv, ohlapen, širokovesten, laksen

3. nekompakten

lato² agg. knjižno širok; širen; prostran

vasto

A) agg.

1. prostran, širen

2. pren. širok; velik; bogat:
di vasta cultura široko razgledan, zelo učen
idee vaste veličastne ideje
di vasta portata pomemben, daljnosežen
di vaste proporzioni pomemben, velikih razsežnosti
su vasta scala na veliko, v velikem obsegu

B) m anat. široka mišica, vastus

larghetto

A) agg.

1. pomanjš. od ➞ largo ne preveč širok

2. glasba larghetto

B) m glasba larghetto

palandrana f obl.

1. (moška) domača halja

2. (gabbana) šalj. širok plašč

pellanda f obl. širok plašč (iz 14.-16. stoletja)

tabarro m obl. širok plašč (tudi šalj.)

tettoia f

1. streha, nadstrešek; lopa

2. nareč. širok napušč, pristrešek

3. ekst. kritje

tumbler tujka angl. m invar. širok kozarec

zendado m

1. svilena tančica

2. obl. širok črni šal (v Benetkah)

bussolōtto m

1. posodica, čaša (za igralne kocke):
giocatore di bussolotti rokohitrc, pren. slepar
gioco dei bussolotti rokohitrstvo; pren. prevara, sleparstvo

2.
bicchiere a bussolotto širok nizek kozarec (za viski), tumbler

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

disteso agg.

1. razprostrt; stegnjen; zleknjen:
mano distesa stegnjena roka; pren. radodarna roka
capelli distesi gladki lasje
lungo disteso kolikor je dolg in širok
per disteso na dolgo in široko

2. širen, prostran

3. prisrčen, prijateljski:
rapporti distesi prisrčni odnosi

evoluzione f

1. razvoj, evolucija

2. biol. evolucija

3. premik, manever, obrat, krog:
l'aereo descrisse un'ampio evoluzione letalo je zarisalo širok krog

lungo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši

3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen

4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava

6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

B) avv. daleč, predaleč

C) prep.

1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke

2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih

Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez