Franja

Zadetki iskanja

  • anglais, e [ɑ̃glɛ, z] adjectif angleški, britanski

    Anglais masculin Anglež
    Anglaise féminin Angležinja; masculin angleščina; féminin ležeča pisava; féminin navit koder
    à l'anglaise na angleški način
    pommes féminin pluriel de terre à l'anglaise na angleški način v pari kuhan krompir
    filer à l'anglaise oditi brez poslovitve, posloviti se po francosko
  • ci [si] adverbe tu, tukaj

    les témoins ci-présents tu navzoče priče
    ci-annexé v prilogi
    ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
    ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
    ci-dessous (tu) spodaj
    ci-dessus (tu) zgoraj
    ci-devant prej; prejšnji
    ci-gît tukaj počiva
    ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
    cet homme-ci ta(le) človek
    à cette heure-ci ob tej uri
    de-ci de-là tu pa tam
    par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
    comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
    faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
    trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov
  • clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

    à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
    à la nuit close ob popolni znočitvi
    en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
    lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
    maison féminin close bordel
    Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
    avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
    agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
    l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
    trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma
  • confus, e [kɔ̃fü, z] adjectif v neredu, zmeden, zbegan; zmešan, konfuzen, nejasen; v zadrego spravljen, osramočen (de zaradi)

    affaire féminin confuse zapletena, zmedena zadeva
    amas masculin confus de vêtements kup oblek v neredu
    esprit masculin confus (figuré) zmešana glava
    explication féminin confuse nejasno pojasnilo
    je suis confus zelo obžalujem (da se je po moji krivdi to zgodilo)
    vous êtes trop aimable, je suis confus preveč ste ljubeznivi, v zadrego me spravljate (nerodno mi je)
  • ferré, e [fɛre] adjectif okovan, podkovan; nasut z gramozom; železnat (voda)

    chemin masculin ferré z gramozom nasuta pot
    voie féminin ferrée železna cesta, tir
    par voie ferrée po železnici
    être ferré en histoire, sur une question biti dobro podkovan v zgodovini, v kakem problemu
  • forcé, e [fɔrse] adjectif prisiljen, prisilen; nenaraven

    atterrissage masculin forcé prisilni pristanek
    marche féminin forcée hitri pohod
    travaux masculin pluriel forcés prisilno delo
    sourire masculin forcé prisiljen nasmeh
    c'est forcé qu'il aille en prison, après ce qu'il a fait po tem, kar je naredil, mora iti v ječo
    c'est forcé! ne more biti drugače!
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • *haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

    la haute (populaire) visoki krogi
    l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
    à haute voix glasno
    au haut de na višini (česa)
    au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
    de haut od zgoraj, figuré zviška
    de haute lutte s silo, siloma
    de haute mer visokomorski
    de haute tête dvignjene glave
    d'en haut od zgoraj, z neba
    du haut de z vrha
    du haut du balcon z balkona
    du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
    en haut zgoraj, navzgor, kvišku
    en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
    là-haut tam, tu gori, zgoraj
    sur le haut du jour okoli poldneva
    tout haut čisto glasno
    haut la main brez truda, lahkó, igraje
    haut les mains! roke kvišku!
    haut les bras! na delo
    haut les cœurs! kvišku srca!
    la mer est haute morje je razburkano
    Chambre haute (politique) gornja zbornica
    (chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
    mer féminin haute plima
    ton masculin haut aroganten ton
    ville féminin haute gornje mesto
    ordre masculin d'en haut višji ukaz
    le Très-Haut (religion) Vsemogočni
    haut-allemand, e visokonemški
    haut et court kratkomalo
    haute antiquité féminin davni stari vek
    la Haute Italie gornja Italija
    les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    haut commandement masculin višje poveljstvo
    haute conjoncture féminin visoka konjunktura
    haute considération féminin visoko čislanje
    haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
    Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
    la Haute Couture vodilne modne hiše
    hautes études féminin pluriel visokošolske študije
    haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
    la haute finance denarna aristokracija
    haut fourneau masculin plavž
    haute futaie féminin visoki gozd
    haute main féminin glavno vodstvo
    haut mal masculin božjast
    la haute mer odprto morje
    haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
    haute nouveauté féminin zadnja modna novost
    haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
    haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
    haute trahison féminin veleizdaja
    haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
    avoir la haute main imeti premoč
    avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
    avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
    avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
    avoir de hautes visées visoko stremeti
    être haut de jambes imeti dolge noge
    faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
    gagner le haut zbežati
    jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
    marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
    parler haut glasno govoriti
    penser tout haut glasno misliti
    porter haut la tête visoko nositi glavo
    le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
    regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
    tenir la bride haute brzdati, krotiti
    tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
    tenir en haute estime visoko ceniti
    tenir le haut du pavé biti gospodar po
  • magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

    en magasin v zalogi
    nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
    magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
    magasin de blé žitna kašča, žitnica
    magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
    magasin d'entrepôt skladišče blaga
    magasin frigorifique hladilnica
    magasin de gros trgovina na debelo
    magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
    magasin à poudre smodnišnica
    magasin à libre service samopostrežna trgovina
    magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
    magasin de sport športna trgovina
    magasin succursale podružnična trgovina, filiala
    magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
    commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
    droit masculin de magasin skladiščnina
    garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
    grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
    courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati
  • magistral, e, aux [-stral, stro] adjectif mojstrski; učiteljski, šolski; pedanten; gospodovalen, ukazovalen; familier silen, veličasten, kolosalen, prvovrsten

    œuvre féminin magistrale mojstrsko, veličastno delo
    ligne féminin magistrale glavna črta v planu
    médicament masculin magistral zdravilo po zdravniškem receptu
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

    à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
    à coup perdu na slepo
    perdu de dettes prezadolžen
    perdu de réputation na slabem glasu
    fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
    heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
    objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
    peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
    puits masculin perdu zelo globok vodnjak
    à temps perdu v prostem, brezdelnem času
    village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
    il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
    courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
    ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
    pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)
  • petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

    petit à petit po malem, polagoma
    en petit v malem
    au petit jour ob prvem dnevnem svitu
    petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
    petite amie féminin ljubica
    petit blanc masculin navadno belo vino
    petit marchand masculin mali trgovec
    petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
    petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
    petit nom masculin krstno ime
    petite vitesse vozno blago
    les tout-petits dojenčki, deteta
    chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
    être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

    se prendre (à) začeti
    se prendre à quelque chose obviseti na čem

    1.

    à le bien prendre pri mirnem premisleku
    à tout prendre v celoti (vzeto)
    aller prendre quelqu'un iti po koga
    en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
    c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
    savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
    se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
    s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
    en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
    s'y prendre prendre lotiti se
    s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
    savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

    2.

    prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
    prendre de l'âge (po)starati se
    prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
    prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
    se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
    prendre ses 20 ans postati 20 let star
    prendre les armes zgrabiti za orožje
    prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
    ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
    prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
    prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
    prendre un bain (o)kopati se
    on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
    prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
    bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
    prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
    prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
    prendre le change dati se speljati na napačno sled
    prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
    se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
    prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
    prendre le chemin ubrati pot
    prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
    prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
    prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
    prendre connaissance (de) vzeti na znanje
    prendre en considération vzeti v poštev
    prendre corps oblikovati se
    prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
    prendre courage opogumiti se, osrčiti se
    prendre cours à partir de (commerce) teči od
    prendre par le plus court iti po najkrajši poti
    prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
    prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
    prendre le deuil obleči žalno obleko
    prendre des dispositions ukreniti
    prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
    prendre l'eau prepuščati vodo
    prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
    prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
    prendre un engagement prevzeti obveznost
    prendre son vol odleteti
    prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
    prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
    prendre femme oženiti se
    prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
    prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
    prendre sous le feu obstreljevati
    prendre fin iti h koncu
    prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
    prendre froid prehladiti se
    prendre la fuite zbežati
    prendre garde paziti
    prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
    prendre une habitude navaditi se
    le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
    prendre l'initiative prevzeti iniciativo
    prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
    prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
    prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
    prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
    prendre le large zapluti na odprto morje
    prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
    prendre la liberté dovoliti si
    prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
    prendre à louage najeti
    prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
    prendre la mer zapluti na morje
    prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
    prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
    prendre naissance nastati
    prendre note zabeležiti, zapisati
    prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
    prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
    prendre la parole začeti govoriti
    se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa
    prendre en mauvaise part zameriti
    prendre un parti skleniti
    prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
    prendre son parti sprijazniti se (s čim)
    prendre à partie napasti
    prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
    se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
    prendre patience potrpeti
    prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
    prendre peur ustrašiti se
    prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
    prendre pied ustaliti se
    prendre du poids pridobiti na teži
    je le prends en pitié smili se mi
    prendre le pouls potipati pulz
    prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
    prendre la présidence prevzeti predsedstvo
    prendre racine ukoreniniti se
    prendre en remorque odvleči
    prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
    prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
    prendre du repos počivati
    prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
    prendre sa retraite iti v pokoj
    prendre en riant vzeti s humorjem
    prendre un rôle prevzeti vlogo
    prendre un rhume dobiti nahod
    prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
    prendre soin de skrbeti za
    prendre des soins dajati si truda, truditi se
    prendre sn source izvirati (reka)
    prendre sur soi prevzeti odgovornost
    prendre à tâche de (po)truditi se za
    prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
    prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
    prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
    à tout prendre ako vse upoštevamo
    prendre le train (od)peljati se z vlakom
    prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
    se prendre de vin opi(jani)ti se
    prendre son vol odleteti
    prendre le volan sesti za volan
    on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
    pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?
  • raccourci, e [rakursi] adjectif skrajšan; figuré okrajšan, povzet; masculin očrt, povzetek

    à bras raccourci(s) na vso moč, na vse pretege
    en raccourci v izvlečku, kratko povzet; masculin bližnjica
    prendre un raccourci iti po bližnjici
  • rentrant, e [rɑ̃trɑ̃, t] adjectif

    angle masculin rentrant kot nad 180°
    train masculin d'atterrissage rentrant (aéronautique) pristajalne naprave, ki se lahko potegnejo v trup letala; masculin učenec, ki se po počitnicah vrne (v šolo); igralec, ki vskoči (za koga drugega); architecture niša, vdolbina v zidu
  • saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -

    la Saint-Martin Martinovo
    la Saint-Jean Šentjanževo
    la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
    la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
    les saints de glace ledeni svetniki (možje)
    le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
    Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
    jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
    les feux de la Saint-Jean kres
    les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
    Ville féminin sainte Jeruzalem
    toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
    petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
    faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
    ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
    ce n'est pas un saint on ni popoln
    comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
    prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
    ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
    il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene
  • vain, e [vɛ̃, vɛn] adjectif ničev, prazen, brezploden, brezuspešen, nekoristen; nečimrn

    se nourrir de vains espoirs predajati se praznim upom
    vaines excuses prazni izgovori
    faire de vains efforts zaman si prizadevati
    discussion féminin vaine brezplodna diskusija
    de vains reqrets odvečno, neutemeljeno obžalovanje
    esprit masculin vain nečimrn duh
    vaine pâture brezplačna paša
    en vain zaman, brez uspeha
    jurer Dieu en vain po nemarnem (v kletvicah) izgovarjati božje ime
    il est vain de parler ... brezplodno je, brez koristi je govoriti ...
Število zadetkov: 19