Franja

Zadetki iskanja

  • masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

    la masse, la grande masse de večina
    de toute sa masse z vso svojo težo
    en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
    masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
    masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
    masse de la faillite konkurzna masa
    masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
    les masses laborieuses delovne množice
    fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
    manifestation féminin de masse masovna manifestacija
    meurtre masculin en masse množičen umor
    il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
    tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
    venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • polder [pɔldɛr] masculin pólder, zemlja, iztrgana morju in zavarovana z nasipi
  • sol1 [sɔl] masculin tla, zemlja

    sol ferme trdna tla
    sol fertile, cultivé, riche en humus rodovitna tla, zemlja
    sol natal domača zemlja, domovina
    voler à ras du sol leteti tik nad zemljo
  • terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

    Terre Zemlja, svet
    de terre prstén, glinast, lončen
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
    mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
    sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
    sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
    terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
    (familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
    par voie de terre po kopnem
    terre arable orna zemlja
    terre cuite terakota, žgana glina
    terre d'élection izbrana (druga) domovina
    terre ferme kopnina, celina
    terre en friche, en jachère praha, ledina
    terre natale rodna zemlja
    terre d'os kostna moka
    terre à porcelaine kaolin
    la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
    terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
    terre végétale humus, črnica
    terre verte zeleni pas (na avtocesti)
    terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
    armée féminin de terre kopenska vojska
    fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
    tremblement masculin de terre potres
    transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
    avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
    courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
    descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
    être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
    être à terre biti izgubljen, uničen
    être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
    être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
    ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
    mettre, porter en terre pokopati
    mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
    mettre à la terre (él) vzemljiti
    mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
    perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
    prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
    remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
    se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
    revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
    tomber par terre pasti na tla
    vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
  • terroir [tɛrwar] masculin tla, zemlja, pokrajina, regija

    écrivain masculin du terroir pisatelj regionalist
    goût masculin de terroir okus po zemlji
    employer des mots du terroir uporabljati regionalne besede
    sentir le terroir dišati po zemlji; figuré ne moči utajiti svoj regionalni (kmečki) izvor
  • culture [kültür] féminin obdelovanje (zemlje); obdelana zemlja; gojitev, reja, umetno vzgajanje; figuré vzgoja, izobrazba, kultura, omika, prosveta

    culture générale splošna izobrazba
    culture florale gojitev cvetlic
    culture physique fizkultura
    culture de la vigne vinogradništvo
    mise féminin en culture izkoriščanje (zemlje)
    bouillon masculin de culture gojišče bakterij
    culture alterne, rotation féminin de culture kolobarjenje
    culture fruitière sadjereja
    culture maraîchère gojenje zelenjave
    culture hâtée, forcée (umetno) forsirano vzgajanje (rastlin)
    un homme dépourvu de culture človek brez kulture
  • déblai [deblɛ] masculin odstranitev, odmet(avanje), odkop (zemlje itd.); zaseka, zareza; pluriel odmetana zemlja; podrtine, grušč

    chemin masculin de fer en déblai skozi zaseko speljana železnica
    travaux masculin pluriel de déblai odkopavalna dela
  • emblavure [ɑ̃blavür] féminin posejana zemlja
  • garrigue [garig] féminin neobdelana, z grmičjem porasla zemlja
  • glèbe [glɛb] féminin, vieilli gruda; obdelana zemlja

    attaché à la glèbe navezan na zemljo; tlačanski
    serf masculin attaché à la glèbe tlačan
  • guéret [gerɛ] masculin praha; zorana, a ne posejana zemlja
  • mère1 [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

    mère (abeille) matica (pri čebelah)
    mère abbesse mati opatinja
    mère adoptive adoptivna mati
    mère de douleur (religion) žalostna mati božja
    mère de famille družinska mati
    mère nourrice krušna mati, rednica
    mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
    belle-mère tašča, mačeha
    conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
    fête féminin des mères materinski dan
    grand-mère stara mati, babica
    idée féminin mère osnovna, glavna ideja
    langue féminin mère matični jezik
    maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
    montagne féminin mère gorski sklop
    première mère pramati
    il l'a rendue mère zanosila je z njim
    devenir mère postati mati, zanositi
    l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh
  • non-valeur [nɔ̃valœr] féminin neprodajno blago; razvrednoten vrednostni papir; zemlja ali hiša, ki ničesar ne donaša; neizterljiv davčni znesek; figuré oseba, ki ni za nobeno rabo
  • noue [nu] féminin mastna in vlažna zemlja; žlebina, žleb v stičišču dveh poševnih streh; žlebnjak (opeka)
  • oignonière [ɔnjɔnjɛr] féminin s čebulo posejana zemlja
  • ouche [uš] féminin sadovnjak blizu hiše; dobra zemlja; pašnik
  • pâtis [pɑti] masculin pašnik, neobdelana zemlja
  • pralin [pralɛ̃] masculin, argot gnojničasta zemlja
  • rejet [rəžɛ] masculin

    1. odklonitev

    2. nov (drevesni) poganjek

    3. izmet; izmetana, izkopana zemlja

    4. grammaire postavitev osebka ali glagola na konec stavka

    5. commerce prenos, črtanje, brisanje

    rejet d'une demande, d'un recours en grâce odklonitev prošnje, prošnje za pomilostitev
    rejet de la terre d'un fossé iz jarka izkopana zemlja
    rejet d'un projet zavrnitev načrta