Franja

Zadetki iskanja

  • découpler [-kuple] verbe transitif razvezati (lovske pse); technique izklopiti; figuré naščuvati
  • déficeler [defisle] verbe transitif od-, razvezati (un paquet paket)
  • délacer [delase] verbe transitif od-, razvezati; odvezati steznik

    délacer ses chaussures, son corset odvezati si čevlje, svoj steznik
  • délier [delje] verbe transitif od-, razvezati; ostriti (um)

    sans bourse délier ne da bi kaj plačali, zastonj
    délier les mains d'un prisonnier razvezati roke ujetniku
    délier la langue de quelqu'un komu jezik razvezati
    se délier les mains napraviti si proste roke
    (figuré) n'être pas digne de délier le cordon des souliers de quelqu'un ne biti vreden, da komu čevlje odvežemo
    délier quelqu'un d'une promesse odvezati, oprostiti koga njegove obljube
    (religion) délier un fidèle d'un péché dati verniku odvezo za greh
  • démuseler [demüzle] verbe transitif odvzeti (psu) nagobčnik; figuré razvezati
  • détacher [detaše] verbe transitif

    1. odtrgati, od-, razvezati; odstraniti, odvzeti; oddeliti, ločiti; dodeliti (uradnika) drugam na delo; militaire detaširati; odposlati, delegirati; figuré odtujiti, odvrniti (de quelque chose od česa); zadati (udarec)

    2. odstraniti madeže (quelque chose iz česa)

    se détacher odtrgati se, ločiti se od; osvoboditi se; odvrniti se (de quelqu'un od koga); odreči se; odražati se, pokazati se
    savon masculin à détacher milo za odstranjevanje madežev
    détacher sa ceinture, le chien odvezati si pas, odvezati psa
    détacher les yeux, le regard, son attention de quelque chose obrniti, odtrgati pogled, pozornost od česa
    détacher quelqu'un au-devant d'un hôte odposlati koga gostu naproti
  • morceler [mɔrsle] verbe transitif razkosati, razvezati; razdeliti

    morceler en lots razdeliti na parcele
  • débrocher [debrɔše] verbe transitif sneti z ražnja (perutnino, meso); razvezati mehko vezavo knjige
  • divorcer [-vɔrse] verbe intransitif ločiti se, razvezati se, razporočiti se; prekiniti zveze (avec quelqu'un s kom), odreči se (avec quelque chose čemu)

    il a divorcé avec, d'avec sa femme ločil se je od žene
    ses parents ont divorcé njegovi (njeni) starši so se ločili
    cette actrice de cinéma a divorcé cinq fois ta kino igralka se je petkrat ločila
  • cordon [kɔrdɔ̃] masculin vrvica, motvoz; trak; okrasni ali nosilni trak (npr. za odlikovanja, redove); policijski kordon; veriga, pas vojaških straž; architecture nazidni venec med nadstropji

    cordon-bleu (familier) izvrstna kuharica
    cordon de gazon pas zelene trate
    cordon littoral ozek obalni pas
    cordon (ombilical) popkovina
    cordon sanitaire (sanitaren) kordon, varnosten pas
    cordon de troupe četni kordon
    délier, dénouer les cordons de la bourse razvezati mošnjo, dati denar
    tenir serrés les cordons de la bourse ne dati denarja
    tenir les cordons de la bourse nadzorovati izdatke v gospodinjstvu
    tirer le cordon odpreti vrata, potegniti za vrv, za pripravo, s katero se odpirajo vrata
    cordon, s'il vous plaît! (hišniku) prosim, odprite!
  • décorder [-kɔrde] verbe transitif odviti vrv; odvezati (žival)

    décorder une malle razvezati kovček
  • démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti

    démarrer de quelque chose opustiti kaj
    se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
    la voiture démarra avto je odpeljal
    ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
    il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
    mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
    démarrer sa voiture pognati avto z mesta
    démarrer un travail začeti delo
    ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej
  • dénouer [denue] verbe transitif razvozlati; razplesti; razrešiti; napraviti konec (quelque chose čemu)

    se dénouer razvozlati se; razviti se (otrok); narazen iti, ločiti se; poétique končati se, iziti se
    dénouer un ruban razvozlati robec
    dénouer la langue razvezati jezik
  • dissoudre* [disudrə] verbe transitif raztopiti; razkrojiti; razpustiti

    se dissoudre raztopiti se, razkrajati se, razpadati
    dissoudre du sel dans l'eau raztopiti sol v vodi
    dissoudre un mariage razvezati, razveljaviti zakonsko zvezo (zakon)
    dissoudre une société, un parti politique, l'Assemblée nationale razpustiti društvo, politično stranko, narodno skupščino
    notre société se dissout naša družba se razkraja
    Assemblée féminin dissoute razpuščena (narodna) skupščina
    faire dissoudre du savon dans l'eau pustiti, da se milo raztopi v vodi
    le sucre se dissout dans l'eau sladkor se raztopi v vodi
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

    s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
    s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
    côté à ouvrir! tu odpreti!
    ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
    ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
    ouvrir un débouché odpreti tržišče
    ouvrir le feu začeti streljati
    ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
    ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
    ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu
Število zadetkov: 16