Franja

Zadetki iskanja

  • chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

    chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
    aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
    (familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
    chercher aventure iskati dogodivščin
    chercher fortune iskati srečo
    chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
    chercher des mots croisés reševati križanko
    chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
    chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
    faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
    chercher la petite bête biti pikolovski
    chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
    chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
    qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
    ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
    le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
    il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!
  • efforcer, s' [efɔrse] (po)truditi se, prizadevati si; (po)skušati, stremeti (vers k, za)

    s'efforcer à un travail siliti se k delu
  • empresser, s' [ɑ̃prɛse] pohiteti; z vnemo si prizadevati

    empresser auprès, autour de quelqu'un vneto, uslužno si prizadevati, skakati okoli koga
  • rechercher [-šɛrše] verbe transitif zopet, znova iskati: (skrbno, vneto) iskati; raziskovati; skušati; stremeti za, hrepeneti po, hlastati po; truditi se, prizadevati si; potegovati se za; trgati se za; tožiti; technique skrbno izdelati

    se rechercher iskati se (drug drugega); biti iskan, biti redek
    rechercher (une femme) en mariage snubiti, prositi za roko (žensko)
    rechercher les témoins de l'accident iskati priče nesreče
  • tâcher [tɑše] verbe intransitif prizadevati si, (po)truditi se; poskusiti

    tâche de venir! glej, da prideš!
    tâcher que ... napraviti tako, da ...
    tâchez que ça ne se reproduise pas! glejte, da se to ne ponovi!
  • aboyer [abwaje] verbe intransitif lajati; kričati, vpiti, tuliti (contre, après quelqu'un na koga)

    le chien de garde aboie après les visiteurs pes čuvaj laja na obiskovalce; kruliti (želodec); grmeti (topovi)
    aboyer à la lune lajati na luno, figuré zaman si prizadevati
    chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
    verbe transitif:

    le sous-officier aboie des ordres podčastnik kriči, tuli, laja ukaze
  • affairer [-fɛre]

    s'affairer kazati veliko delavnost, truditi se, prizadevati si
    s'affairer autour de quelqu'un vneto si dajati dela s kom, truditi se s kom
  • application [-sjɔ̃] féminin uporaba, aplikacija; prilagoditev, nanašanje; polaganje (na), prevlečenje; marljivost, prizadevnost

    application des règles uporaba pravil
    application des sciences à l'industrie aplikacija znanosti v industriji
    faire l'application de quelque chose à quelque chose uporabiti kaj za kaj
    mettre une théorie en application spremeniti teorijo v prakso
    application d'un papier sur un mur namestitev, nalepljenje papirja na zid
    travailler avec application pridno delati
    mettre toute son application na vso moč si prizadevati
  • appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

    appliquer un cachet pritisniti pečat
    appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
    appliquer par analogie uporabiti analogno
    appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
    appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
    appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
    appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
    appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
    appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
    s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
    cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse
  • assidu, e [asidü] adjectif točen, reden; marljiv, priden, vztrajen, stanoviten

    présence féminin assidue aux cours redna navzočnost pri predavanjih
    être assidu auprès de quelqu'un zelo se za koga truditi, si prizadevati
  • attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

    s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
    s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
    attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
    attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
    attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
    attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
    le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
    de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
    ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
    attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
    n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
    je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
    les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
    il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil
  • attentif, ive [atɑ̃tif, iv] adjectif pazljiv, pozoren; skrben za, skrbno opravljajoč (à quelque chose kaj)

    homme masculin attentif à ses devoirs človek, ki skrbno opravlja svoje dolžnosti
    être attentif à ne blesser personne skrbno si prizadevati, da ne bi koga žalili
    prêter une oreille attentive pozorno poslušati
    observer d'un œil attentif pazljivo opazovati
    prodiguer des soins attentifs au malade skrbno negovati bolnika, streči mu
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

    à la campagne na deželi, na kmetih
    en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
    campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
    campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
    campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
    artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
    maison féminin de campagne hiša na deželi
    partie féminin de campagne izlet na deželo
    travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
    vie féminin à la campagne življenje na deželi
    battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
    entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
    être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
    emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
    mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
    se mettre en campagne stopiti v akcijo
    faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
    vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih
  • cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

    à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
    à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
    au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
    au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
    avec cœur vneto
    avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
    de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
    de (tout) cœur od (vsega) srca
    de gaieté de cœur srčno rad
    par cœur na pamet
    sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
    battement masculin de cœur utripanje srca
    beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
    homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
    bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
    mal masculin au cœur (médecine) slabost
    maladie féminin de cœur srčna bolezen
    (religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
    valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
    cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
    cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
    cœur de poule mevža, strahopetec
    cœur du problème bistvo problema
    cœur de salade srčika pri solati
    arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
    je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
    je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
    avoir à cœur de prizadevati si
    il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
    il a le cœur barbouillé slabo mu je
    avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
    avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
    il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
    j'ai le cœur serré srce se mi krči
    je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
    j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
    cela me va droit au cœur to me globoko gane
    connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
    décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
    dîner par cœur biti brez obeda, večerje
    mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
    si le cœur vous en dit če to želite
    faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
    faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
    faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
    peser sur le cœur težiti srce
    je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
    prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
    se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
    (re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
    reprendre cœur zopet se opogumiti
    se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
    mon cœur saigne srce mi krvavi
    savoir par cœur na pamet vedeti, znati
    serrer le cœur stiskati, težiti srce
    soulever le cœur zbuditi gnus, stud
    tenir à cœur biti pri srcu
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
    les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato
  • continuel, le [kɔ̃tinüɛl] adjectif neprestan, trajen, stalen

    pluie féminin continuelle stalen dež
    tes absences continuelles tvoji neprestani izostanki
    faire des efforts continuels trajno si prizadevati
  • effort [efɔr] masculin napor, trud, prizadevanje; poskus

    faire des efforts prizadevati si
    faire tous ses efforts napeti vse sile
    ne reculer devant aucun effort nobenega truda se ne ustrašiti
    être soumis à des efforts contraires (figuré) biti izpostavljen nasprotujočim si vplivom
    faire un effort désespéré obupno si prizadevati
    se donner, attraper un effort (familier) pretegniti se, dobiti kilo
    faire un effort sur soi-même (figuré) skupaj se vzeti
    sans effort brez truda
    effort intellectuel umski napor
    un partisan du moindre effort pristaš manjšega napora, lenuh
    faire un grand effort zelo se truditi
  • employer [ɑ̃plwaje] verbe transitif rabiti, uporabiti; zaposliti, namestiti; naložiti (denar); commerce vnesti

    il a employé tout l'après-midi à écrire ves popoldan je porabil za pisanje
    employer la force pour maintenir l'ordre uporabiti silo za vzdrževanje reda
    employer tous les moyens uporabiti vsa sredstva
    s'employer à baviti se z, prizadevati si za; zavze(ma)ti se za; uporabljati se
  • enfoncer [ɑ̃fɔ̃se] verbe transitif zabiti, zadreti; poglobiti; potisniti, vtakniti; militaire prebiti, predreti; premagati; figuré potisniti v ozadje, prekositi; familier prevarati, oslepariti; verbe intransitif pogrezniti se, udirati se, potopiti se (ladja); zariti se; familier ruinirati se

    enfoncer une porte ouverte (figuré, familier) zelo si prizadevati, da bi dokazali očitno stvar
    enfoncer son chapeau sur la tête potisniti si klobuk v čelo
    enfoncer un clou dans le mur zabiti žebelj v zid
    enfoncer à quelqu'un un couteau dans le cœur zabosti koga v srce
    enfoncer quelque chose dans le crâne, dans la tête de quelqu'un (familier) komu kaj v glavo vliti, vbiti
    enfoncer les éperons à un cheval spodbosti konja z ostrogami
    enfoncer une porte vdreti vrata
    s'enfoncer dans l'étude popolnoma se poglobiti v študij
    enfoncez-vous bien ça dans la tête! dobro si to zapomnite!
    s'enfoncer dans de mauvaises habitudes privzeti grde navade
    notre équipe de football s'est fait enfoncer naše nogometno moštvo je bilo pošteno poraženo
  • escrimer, s' [ɛskrime] posluževati se česa kot meča, orožja

    s'escrimer à truditi se, prizadevati si
    s'escrimer des mâchoires (familier) krepko, s tekom jesti
    s'escrimer des pieds et des mains (figuré) garati
    l'élève s'escrime sur son devoir de mathématiques učenec se muči s svojo matematično nalogo