Franja

Zadetki iskanja

  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • naviguer [-ge] verbe intransitif pluti, brodariti, jadrati, leteti (z letalom); potovati, voziti se po morju, po vodni poti, z letalom

    savoir naviguer (figuré) znati se spretno izogibati težav (zaprek)
    je n'ai pas encore navigué nisem še (nikoli) potoval na ladji
  • voyager [vwajaže] verbe intransitif potovati; peljati se, voziti se

    voyager pour affaires poslovno potovati
    voyager en 1re classe potovati v I. razredu
    ce colis a bien voyagé ta paket je dobro prestal prevoz
    voyager pour son plaisir potovati za zabavo
  • bourlinguer [burlɛ̃ge] verbe intransitif, marine boriti se z valovi in z vetrom; pluti (po vseh morjih); figuré, populaire mnogo potovati

    il a bourlingué dans tout l'Extrême-Orient oblezel je ves Daljni vzhod
  • anicroche [anikrɔš] féminin, familier (majhna) težava, zapreka, ovira

    faire le voyage sans la moindre anicroche potovati brez najmanjših težav
  • auto-stop [-stɔp] masculin avtostop

    faire de l'auto-stop potovati z avtostopom
  • bougeotte [bužɔt] féminin, familier

    avoir la bougeotte nikjer ne imeti obstanka, rad potovati
  • courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

    tu me cours na živce mi greš
    en courant v naglici, na hitro
    arriver en courant priteči
    par le temps qui court v sedanjih razmerah
    le mois qui court tekoči mesec
    faire courir un bruit širiti govorico
    courir sa chance poskusiti srečo
    courir les bals hoditi po plesih
    courir le cachet dajati privatne lekcije
    courir les champs potepati se
    courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
    courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
    courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
    courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
    courir après une femme letati za žensko
    courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
    courir après quelqu'un loviti koga
    j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
    courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
    courir la mer križariti po morju
    courir le monde potovati po svetu
    courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
    courir au nord jadrati, pluti proti severu
    courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
    courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
    courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
    courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
    courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
    un livre qui court les rues banalna knjiga
    courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
    (populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
    courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
    courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
    courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
    tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!
  • déplacer [deplase] verbe transitif premestiti; prestaviti, premakniti; marine spodrivati; figuré potisniti na drug tir, premikati; presaditi

    se déplacer premikati se; potovati
    déplacer la table prestaviti mizo
    déplacer un élève bavard presesti klepetavega učenca
    déplacer un fonctionnaire premestiti uradnika
    déplacer le problème preložiti, preusmeriti problem, namesto da bi ga rešili
    déplacer la question začeti, preusmeriti diskusijo zunaj vprašanja
    ce navire déplace 1000 tonnes ta ladja spodriva 1000 ton
    se déplacer vers l'arrière, vers l'avant (militaire) iti nazaj, naprej
  • étranger, ère [etrɑ̃že, ɛr] adjectif tuj; inozemski; nepoznan; neudeležen (à pri); nebrižen, neobčutljiv (à za); (stvar) ne spadajoč k; masculin, féminin tujec, -jka, inozemec, -mka; masculin tujina, inozemstvo

    étranger à la localité tuj, ki se v kraju ne spozna
    corps masculin étranger tujek, figuré vsiljenec, vsiljivec
    agent masculin commercial à l'étranger inozemski trgovinski zastopnik
    correspondant masculin à l'étranger inozemski dopisnik
    marchandise féminin provenant de l'étranger inozemsko blago
    langue féminin étrangère tuj jezik
    ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
    nouvelles féminin pluriel de l'étranger novice iz tujine
    politique féminin étrangère zunanja politika
    relations féminin pluriel avec l'étranger odnosi s tujino
    voyage masculin à l'étranger potovanje v inozemstvo
    aller vivre à l'étranger izseliti se iz domovine, postati zdomec
    devenir étranger odtujiti se
    être étranger à quelque chose ničesar ne razumeti o čem, ne imeti nobenega obravka s čim
    n'être étranger nulle part biti povsod doma
    partir pour l'étranger odpotovati, iti v tujino, v inozemstvo
    voyager à l'étranger potovati v tujino
  • incognito [ɛ̃kɔnjito] adverbe s tujim, izmišljenim imenom, skrivaj; masculin ne(spo)znanost

    faire un voyage incognito potovati z izmišljenim imenom
    il garde l'incognito ne da se spoznati
  • marchepied [maršəpje] masculin stopnica (pri vagonu); pručica, podnožnik; majhna lestev; figuré odskočna deska

    se faire un marchepied de quelqu'un posluževati se koga (kot odskočne deske) za svoje cilje, za svoj dvig
    je lui ai servi de marchepied po mojem hrbtu je splezal kvišku (figuré)
    voyager sur le marchepied d'un train bondé potovati na stopnicah nabito polnega vlaka
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    vol masculin par le pôle polet čez tečaj
    par curiosité iz radovednosti
    par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
    par bonheur k sreči
    par an na leto, letno
    une fois par semaine enkrat na teden
    par douzaines na ducate
    par homme na človeka
    par moitié na polovico
    par toute la terre na vsej zemlji
    couper par morceaux razrezati na kose
    savoir tout par cœur znati vse na pamet
    tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
    par mer calme ob, pri mirnem morju
    par un beau clair de lune ob lepi mesečini
    par le côté od strani
    par Molière od Molièrea
    par soi-même sam od sebe
    vaincu par César premagan od Cezarja
    par ce que po tem, kar
    par sottise, par bêtise po neumnosti
    deux par deux po dva in dva
    par la poste po pošti
    par la ville, par le pays po mestu, po deželi
    voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
    passer par Paris iti, potovati prek Pariza
    par bonheur k sreči, na srečo
    par 30 degrés pri 30°
    furer par prisegati pri
    par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
    par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
    c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
    par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
    par tous les temps v vseh časih
    par petites bouchées v majhnih grižljajih
    jour par jour dan za dnem
    par la main za roko
    par tous les moyens z vsemi sredstvi
    par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
    par 2 à 1 (sport) z 2: 1
    prouver par des exemples dokazati s primeri
    punir par la famine kaznovati z gladom
    venir par auto priti z avtom
    voyager par le train potovati z vlakom
    de par ordre na ukaz, v imenu
    de par le roi na kraljev ukaz
    de par la loi v imenu zakona
    aller de par le monde iti po svetu
    par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
    par écrit pismeno
    par le temps qui court v tem trenutku
    c'est par trop difficile to je pretežko
    commencer par dire sprva, spočetka reči
    finir par dire končno reči
    par manque de temps zaradi pomanjkanja časa
  • pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

    du pays domač
    pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
    pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
    pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
    pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
    pays du rêve dežela sanj
    mal masculin du pays domotožje
    en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
    arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
    battre le pays biti vedno na potovanju
    voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
    nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini
  • princesse [prɛ̃sɛs] féminin kneginja, princesa

    princesse royale (ali impériale), héritière kraljična (cesarična), prestolonaslednica
    belle comme une princesse zelo lepa
    faire sa princesse, prendre des airs de princesse afektirano, domišljavo, naduto se vesti
    (voyager) aux frais de la princesse (familier) (potovati) na državne stroške
  • route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

    en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
    à moitié route na pol pota
    en route! na pot!
    bonne route! srečno pot, vožnjo!
    route aérienne zračna pot, proga
    route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
    route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
    route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
    route de col cesta čez gorski prelaz
    route côtière obalna cesta
    route de course dirkalna proga
    route départementale cesta I. reda
    route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
    route nationale (RN) državna cesta
    routes de navigation plovbne proge, linije
    route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
    route à priorité prednostna cesta
    route rapide, express hitra cesta
    route non revêtue neutrjena cesta
    route de sortie izpadnica (cesta)
    route du Sud cesta proti jugu
    route de terre, par mer kopna, pomorska pot
    route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
    accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
    circulation féminin sur les routes promet po cestah
    code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
    courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
    colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
    croisement masculin de routes cestno križišče
    feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
    grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
    police féminin de la route cestna, prometna policija
    usager masculin de la route uporabnik ceste
    arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
    barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
    couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
    demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
    demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
    être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
    cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
    faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
    faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
    faire de la route mnogo se voziti (pluti)
    faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
    se mettre en route kreniti, iti na pot
    prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
    souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
    il y a deux heures de route je dve uri vožnje
    la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti
  • stop [stɔp] masculin, anglais postanek; (= feu masculin, signal masculin de stop) zadajšnja luč na vozilih, ki se prižge pri zaviranju; familier (= auto-stop) avtostop

    faire du stop potovati z avtostopom
    voyager en faisant du stop potovati z avtostopom
    j'ai fait la France en stop prepotoval sem Francijo z avtostopom
  • sûreté [sürte] féminin varnost; gotovost; jamstvo, poroštvo, garancija; (= mesure féminin de sûreté) varnosten ukrep

    Sûreté (nationale) policija za javno varnost, kriminalna policija
    pour plus de sûreté za večjo varnost, zaradi (večje) varnosti
    attentat masculin, complot masculin, crime masculin contre la sûreté de l'Etat atentat, zarota, zločin zoper varnost države
    sûreté de jugement zanesljiva, gotova sodba
    épingle féminin de sûreté varnostna zaponka
    mise féminin à la sûreté zavarovanje, zaprtje (orožja)
    serrure féminin, soupape féminin, service masculin de sûreté varnostna ključavnica, ventil, služba
    mettre en sûreté spraviti na varno, zavarovati
    voyager en sûreté varno potovati
  • tourisme [turism] masculin tujski promet, turizem; potovanje za oddih, za zabavo

    tourisme collectif, individuel skupinski, posamični turizem
    tourisme de sports d'hiver zimski turizem
    agence féminin, bureau masculin de tourisme turistična agencija
    avion masculin, voiture féminin de tourisme (zasebni) turistični avion, avto
    office masculin du tourisme turistični urad
    publicité féminin de tourisme tujsko prometna propaganda
    faire du tourisme potovati za oddih, za zabavo, razvedrilo