-
aucunement [okünmɑ̃] adverbe nikakor, na noben način; na kakršenkoli način
-
nenni [nani] adverbe ne, nikakor ne
-
à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux
1. dajalnik:
l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju
2. posest, pripadnost:
ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam
3. kraj, razdalja, smer, cilj:
à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju
4. čas: o, ob, v, na
à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni
5. način, sredstvo, orodje:
à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži
6. cena:
à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno
7. pred nedoločnikom:
j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...
8. vzkliki:
au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje!
-
aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden
en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo
-
confession [kɔ̃fɛsjɔ̃] féminin priznanje; spoved
confession (de foi) veroizpoved
auriculaire, privée spoved v spovednici
(religion) bulletin masculin de confession spovedni listek
sceau masculin, secret masculin de confession spovedna tajnost
entendre, ouïr quelqu'un en confession poslušati izpoved kake osebe
faire sa confession spovedati se
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je pravi svetnik (pa nikakor ni)
-
être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)
être ou ne pas être biti ali ne biti
être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
c'est cela, c'est ça tako je, res je
soit! prav! naj bo! zaradi mene!
ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
il a été à Rome (familier) šel je v Rim
j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
ce n'est pas que ... ne morda, da ...
il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
à l'heure qu'il est ob tej uri
il est 10 heures ura je deset
je suis mieux (na) bolje mi gre
il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
n'est-ce pas? kajne?
toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
à:
vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
le temps est à la pluie na dež kaže
tout est à refaire vse je treba znova začeti
ce livre est à moi ta knjiga je moja
je suis à vous na voljo sem vam
c'est à moi de décider jaz moram odločiti
c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
on est à se demander treba se je vprašati
cela est encore à faire to je treba še narediti
c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
après:
être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
de:
être de spadati k, izvirati, izhajati iz
être de la fête udeležiti se slavnosti
être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
il est de Nice on je iz Nice
il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
en:
en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
où en êtes-vous? kako daleč ste?
je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
j'en suis là to je z menoj primer
il n'en est rien to (nikakor) ni tako
il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
pour:
être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
il est pour moi on je (drži) z menoj
tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
sans:
vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
être sans le sou prebite pare ne imeti
y:
y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
j'y suis razumel sem, že vem, razumem
vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!
-
façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere
à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
à la façon po načinu, (tako) kot
à sa façon kot on hoče
de la façon na ta način
de façon ou autre takó ali takó
de la même façon na isti način
de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
d'une façon différente drugače, na drug način
de façon (à ce) que tako, da
de façon à tako, da
travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
en aucune façon na noben način, nikakor
sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
sans plus de façon brez nadaljnjega
façon d'agir ravnanje
façon de parler reklo, fraza
façon de procédé postopek
façon de voir nazor, mnenje
faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
pas de façons! nobenih ceremonij!
c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
il a de très bonnes façons on dela dober vtis
voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje
-
mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba
le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
-
miséricorde [-kɔrd] féminin usmiljenje, milosrčnost, milost
miséricorde! milost! usmiljenje!
Dieu de miséricorde! usmiljeni Bog!
ancre féminin de miséricorde najmočnejše sidro na ladji
œuvres féminin pluriel de miséricorde (religion) dela usmiljenja
sœur féminin de miséricorde usmiljenka
à tout péché miséricorde vse je odpustljivo
crier miséricorde vpiti na pomoč
demander, obtenir miséricorde prositi za, dobiti milost
être à la miséricorde de quelqu'un biti komu prepuščen na milost in nemilost
faire miséricorde à quelqu'un usmiliti se koga
cela rime comme hallebarde et miséricorde to nikakor ne gre skupaj
-
moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj
le moins najmanj
à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
à moins de za manj kot
à moins de, que razen če; če ne
au moins, pour le moins najmanj
dans, en moins de (časovno) v manj kot
d'autant moins toliko manj
de moins en moins vedno, vse manj
du moins vsaj
en moins de rien v hipu
midi moins le quart tričetrt na dvanajst
moins que rien absolutno nič
ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
non moins prav tako
pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
plus ou moins več ali manj
qui plus, qui moins eden več, drugi manj
il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
(figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
un roman des moins connus eden manj znanih romanov
restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
-
monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti
de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
-
ne [nə] adverbe ne
ne ... que samo, le, šele
ne ... guère komaj
ne ... jamais que vedno le
ne ... pas ne
ne ... personne nikogar
personne, nul ... ne nikdo
ne ... plus ne več
ne ... point (nikakor) ne
il ne fait que de sortir pravkar je šel ven
je crains qu'il ne vienne bojim se, da pride
ne-m'oubliez-pas masculin, botanique spominčica
je n'ose le dire ne upam si tega reči
si je ne me trompe če se ne motim
ne croire ni à Dieu ni au diable ne verjeti ne v Boga ne v hudiča
-
nèfle [nɛfl] féminin nešplja (sad)
des nèfles! nikakor ne! kaj še!
-
nullement [nülmɑ̃] adverbe
ne ... nullement nikakor, na noben način
-
pas2 [pɑ] adverbe
ne ... pas, (familier) pas ne
ne ... pas non plus tudi ne
non pas res ne
pas vrai? (familier) pas? mar ne?
pas grand-chose masculin pridanič
pas du tout nikakor ne
pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
pas de chance! smola!
pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
pas possible! nemogoče!
(ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
il n'y a pas que lui ni samo on
l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ...
-
penser2 [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati
sans penser à mal brez slabega namena
sans y penser nenamerno
à ce que je pense po mojem mnenju
y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
penser tout haut glasno misliti
tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
(vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
liberté féminin de penser svoboda mišljenja
manière féminin de penser mišljenje, miselnost
-
point2 [pwɛ̃] adverbe
je ne te hais point ne sovražim te
point du tout nikakor ne, prav nič
point d'affaire! se ne da nič narediti!
-
près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg
à ... près (tja) do; ne glede na
à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
à cela près, à telle chose près razen tega
à peu près približno
à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
au plus près po najkrajši poti
de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
ni de près ni de loin (figuré) nikakor
de très près čisto iz bližine
de trop près iz prevelike bližine
près à près drug zraven drugega
près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
ici près tu blizu, tu v bližini
tout près čisto blizu, čisto v bližini
ce n'est pas (tout) près to je daleč
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
couper de près (na) kratko ostriči
être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
rasé de près gladko obrit
ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
suivre quelqu'un de près biti komu za petami
cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu
-
rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič
ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
-
sorte [sɔrt] féminin vrsta, sorta; način
de la sorte takó, na ta način
de (telle) sorte que, en sorte que tako da
en quelque sorte nekako; tako rekoč
en aucune sorte na noben način, nikakor
(vieilli) de (la) bonne sorte de belle sorte kot treba, kot se spodobi, (ironično) strogo
choses féminin pluriel de même sorte stvari iste vrste
toute(s) sorte(s) de gens vsake vrste ljudje, raznovrstni ljudje
s'adresser à une sorte d'avocat obrniti se na nekakega odvetnika
on n'agit pas de la sorte! tako se ne dela!