Franja

Zadetki iskanja

  • nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

    sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
    c'est un homme nul (on) je prava ničla
    nulle part nikjer
    nul et non avenu (juridique) neveljaven
    testament masculin nul neveljavna oporoka
    élève nul nesposoben dijak
    être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
    faire match nul (sport) igrati neodločeno
    déclarer nul proglasiti za neveljavno
    à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
    nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini
  • personne2 [pɛrsɔn] pronom

    1. nekdo, neka oseba; sploh kdo, kdorkoli

    je le sais mieux que personne to bolje vem kot kdorkoli

    2. (z "ne") nikdo, nihče

    personne ne le sait nihče tega ne ve
    je ne connais personne nikogar ne poznam
    personne d'autre, personne autre nihče drug
  • apprenti, e [aprɑ̃ti] masculin, féminin vajenec, -nka; figuré novinec, -nka, začetnik, -ica

    apprenti maçon, tailleur, menuisier zidarski, krojaški, mizarski vajenec
    apprenti sorcier čarovnikov učenec, figuré oseba, ki neprevidno sproži nevarne dogodke in jih potem ne more ustaviti, obvladati
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z neba; vaja naredi mojstra
  • aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

    en aucune manière za noben način, nikakor
    en aucun lieu nikjer (na svetu)
    sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
    sans aucune exception brez izjeme
    d'aucuns (vieilli) nekateri
    d'aucuns prétendent nekateri trdijo
    il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
    elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
    il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
    aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo
  • broncher [brɔ̃še] verbe intransitif spotakniti se (contre quelque chose ob kaj); godrnjati; figuré oklevati, obotavljati se; motiti se; napraviti (nestrpno) kretnjo, ganiti se

    sans broncher brez ugovora, brez godrnjanja
    que personne ne bronche! da se nihče ne gane!
    il a récité sa leçon sans broncher une fois povedal je lekcijo, ne da bi se enkrat zmotil
    il n'y a pas si bon cheval qui ne bronche (proverbe) vsak človek se enkrat zmoti
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • ciller [sije] verbe intransitif treniti (z očesom), mežikati

    personne n'ose ciller devant lui pred njim se nihče niti z očesom ne upa treniti
  • cloche2 [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast

    cloche d'alarme signalni zvonec
    cloche à plongeur potapljaški zvon
    coup masculin de cloche udar zvona
    métal masculin de cloche zvonovina
    son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
    sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
    avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
    je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
    déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
    donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
    fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
    sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
    sonner la grosse cloche vse sile napeti
    on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
    qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih
  • commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

    d'un commun accord složno, enodušno
    d'une commune voix enoglasno
    en commun skupno, skupaj
    hors du commun izreden
    le commun des mortels večina ljudi
    but masculin commun skupen cilj
    fosse féminin commune skupen, množičen grob
    dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
    homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
    intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
    lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
    maison féminin commune občinska hiša
    nom masculin commun občno ime, apelativ
    réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
    sens masculin commun zdrava pamet
    vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
    voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
    avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
    faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
    faire bourse commune imeti skupno blagajno
    vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
    qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti
  • destin [dɛstɛ̃] masculin usoda; konec; življenjski potek, življenje

    on n'échappe pas à son destin nihče ne uide svoji usodi
    il eut un destin tragique tragično je končal
    croire en son destin verjeti v svojo usodo, srečo
    prédire le destin à quelqu'un prerokovati komu usodo
    tournant masculin du destin preobrat v usodi, v življenju
  • dévouer [devue] verbe transitif posvetiti; žrtvovati

    se dévouer posvetiti se, žrtvovati se
    se dévouer à la science posvetiti se znanosti
    se dévouer corps et âme à une noble cause posvetiti se z dušo in telesom plemeniti stvari
    il est toujours prêt à se dévouer on je vedno pripravljen, da se žrtvuje
    Personne ne veut aller chercher de l eau? Allons dévoue-toi! Nihče noče iti po vodo'! Žrtvuj se, no!
  • excepté, e [ɛksɛpte] adjectif izvzet, z izjemo, razen

    eux exceptés, personne n'a entendu parler de cela razen njih nihče ni slišal govoriti o tem
    nos voisins exceptés (= excepté nos voisins) razen naših sosedov
  • infaillible [ɛ̃fajibl] adjectif absolutno zanesljiv, ki ne more izostati, neizogiben, neizbežen, nevarljiv; nezmotljiv

    nul n'est infaillible nihče ni nezmotljiv
    remède masculin infaillible zanesljivo učinkujoče zdravilo
  • inquiéter [ɛ̃kjete] verbe transitif vznemirjati, zbujati zaskrbljenost, skrbeti

    s'inquiéter skrbi si delati, biti zaskrbljen (de zaradi, za); pobrigati se za
    sa santé m'inquiète njegovo zdravje me skrbi
    ne s'inquiéter de rien nobenih skrbi si ne delati
    vous n'avez pas là de quoi vous inquiéter ni se vam treba vznemirjati
    personne ne s'est inquiété de si c'est vrai nihče si ni vzel truda, da bi poizvedel, če je to res
    il faut s'inquiéter d'avoir du charbon treba se bo pobrigati, da dobimo premog
    sans être inquiété nenadlegovan
  • maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

    Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
    en maître mojstrsko
    sans maître brez gospodarja
    de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
    Maître (krajšava Me)
    X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
    maître d'armes učitelj mečevanja
    maître(-)autel masculin glavni oltar
    maître de ballet baletni mojster
    maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
    maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
    maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
    maître de conférences docent
    maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
    maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
    maître de forges fužinar
    maître fripon velik lopov, slepar
    maître garçon višji plačilni natakar
    maître homme (familier) sijajen dečko
    maîtresse femme energična ženska
    maître nageur plavalni mojster
    grand maître (prostozidarski) veliki mojster
    idée féminin maîtresse glavna misel
    pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
    qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
    être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
    être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
    être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
    être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
    être maître chez soi biti gospodar v hiši
    être maître de soi obvladati samega sebe
    passer maître postati mojster, zelo spreten
    se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
    rester maître de la situation ostati gospodar položaja
    il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
    nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
  • occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

    occuper un pays zasesti, okupirati deželo
    cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
    occuper un appartement stanovati
    nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
    occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
    ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
    encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
    à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
    occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
    s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
    s'occuper de chimie baviti se s kemijo
    ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
    personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
    je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
    histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela
  • part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

    à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
    à part moi (toi ...) zase, pri sebi
    (familier) part à deux! deliva (si)!
    plaisanterie à part! stran s šalo!
    à part cela razen tega
    à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
    autre part drugam, drugod
    de bonne part iz zanesljivega vira
    de ma part z moje strani; zastran mene
    de la part de s strani, od; po naročilu
    de part en part skoz in skoz, popolnoma
    des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
    nulle part nikamor, nikjer
    pour ma part kar se mene tiče
    pour une part za en del, deloma
    quelque part nekje, nekam
    de quelque part od nekod
    (de) quelque part que (od) koderkoli
    de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
    d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
    part héréditaire dediščinski delež
    la part du lion levji delež
    part sociale družbeni delež
    lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
    avoir part biti deležen, soudeležen
    avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
    en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
    faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
    faire la part de quelqu'un določiti komu delež
    de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
    ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
    faire lit à part ločeno spati (zakonca)
    faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
    mettre à part dati ob stran
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
    prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
    ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk
  • pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

    du pays domač
    pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
    pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
    pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
    pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
    pays du rêve dežela sanj
    mal masculin du pays domotožje
    en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
    arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
    battre le pays biti vedno na potovanju
    voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
    nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini
  • presque [prɛsk] adverbe skoraj; malone

    presque toujours, jamais, tous, tout, personne, rien skoraj vedno, nikoli, vsi, vse, nihče, nič
    presque pas, plus zelo malo, komaj
    presque à chaque pas skoraj ob vsakem koraku
    c'est presque sûr to je skoraj gotovo
    elle a presque pleuré skoraj jokala je
    j'ai la presque certitude de ce que j'ai dit skoraj gotov sem tega, kar sem rekel
  • réchapper [rešape] verbe intransitif (srečno) uteči, prestati, srečno jo odnesti

    j'ai réchappé à cette crise srečno sem prestal to krizo
    nous avons réchappé de cette guerre, de cette maladie srečno smo prestali vojno, to bolezen
    personne n'en a réchappé nihče se ni rešil, ni ostal živ (pri življenju) pri tem