crevé, e [krəve] adjectif (raz)počen, razpokel; na smrt utrujen, figuré mrtev, crknjen
pneu masculin crevé počena pnevmatika; masculin razporek (na rokavu)
Zadetki iskanja
- inanimé, e [inanime] adjectif brez življenja, mrtev, otopel, medel
- inerte [inɛrt] adjectif negiben, nepremičen; len, apatičen; figuré mrtev, paraliziran
- mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica
mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več - oisif, ive [wazif, iv] adjectif brezdelen, len; neizkoriščen (denar), mrtev (kapital)
vie féminin oisive brezdelno življenje - chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)
on chôme delo počiva
l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo - demi-mort, e [-mɔr, t] adjectif pol mrtev
- enragé, e [ɑ̃raže] adjectif besen, razkačen, divji; médecine stekel; strasten, ves mrtev (après na); masculin obsedenec, divjak
joueur masculin enragé strasten igralec
être enragé contre quelqu'un biti besen, divji na koga
manger de la vache enragée stradati, živeti v pomanjkanju - autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto
deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede - braquer [brake] verbe transitif nameriti, naravnati, usmeriti, naperiti (sur na); automobilisme voditi, obračati, krmariti; verbe intransitif obračati se
braquer un revolver sur quelqu'un nameriti revolver na koga
braquer quelqu'un contre quelqu'un, quelque chose (figuré) naščuvati koga proti komu
être braqué sur quelque chose hlepeti po čem, ves mrtev biti na kaj
être braqué contre quelqu'un ne biti naklonjen komu
braquer les yeux, l'attention sur upreti oči, usmeriti pozornost na, v
cette voiture braque mal ta avto se slabo obrača - carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik
carreau de mine rudniško odlagališče
carreau de vitre šipa
à carreaux kariran, kockast
papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
coucher sur le carreau na tleh spati
se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
regarder aux carreaux gledati skoz okno
tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen - cercueil [sɛrkœj] masculin krsta; figuré grob; konec
du berceau au cercueil od zibelke do groba
descendre au cercueil umreti
être dans le cercueil biti mrtev - chablis [šabli] masculin
1. belo burgundsko vino
2.
bois masculin chablis od vetra, starosti podrto drevje, mrtev les - conducteur, trice [kɔ̃düktœr, tris] adjectif vodilen; masculin, féminin voznik, šofer; sprevodnik; vodja; strojni mojster; gonjač, paznik
él prevodnik, žila (v kablu)
à plusieurs conducteurs več žilnat
bon, mauvais conducteur de l'électricité dober, slab prevodnik elektrike
conducteur de voiture, de camion voznik, šofer avtomobila, tovornjaka
conducteur des travaux delovodja
conducteur aérien nadzemeljski elektrovod
conducteur inactif mrtev elektrovod
conducteur de machine strojevodja
fil masculin conducteur vodilna nit
poteau masculin de conducteur elektrovodni drog
rail masculin conducteur elektrovodna tračnica
mettre le conducteur à la terre ozemljiti vod - dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik
armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob - langue [lɑ̃g] féminin jezik
langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik - net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen
bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev - place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava
à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati - quasi2 [kazi] adverbe skoraj
quasi mort skoraj mrtev, tako rekoč mrtev
être atteint d'une quasi-cécité biti skoraj slep - raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje
mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja