Franja

Zadetki iskanja

  • crevé, e [krəve] adjectif (raz)počen, razpokel; na smrt utrujen, figuré mrtev, crknjen

    pneu masculin crevé počena pnevmatika; masculin razporek (na rokavu)
  • inanimé, e [inanime] adjectif brez življenja, mrtev, otopel, medel
  • inerte [inɛrt] adjectif negiben, nepremičen; len, apatičen; figuré mrtev, paraliziran
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • oisif, ive [wazif, iv] adjectif brezdelen, len; neizkoriščen (denar), mrtev (kapital)

    vie féminin oisive brezdelno življenje
  • chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)

    on chôme delo počiva
    l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
    chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
    chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
    ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
    un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
    il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo
  • demi-mort, e [-mɔr, t] adjectif pol mrtev
  • enragé, e [ɑ̃raže] adjectif besen, razkačen, divji; médecine stekel; strasten, ves mrtev (après na); masculin obsedenec, divjak

    joueur masculin enragé strasten igralec
    être enragé contre quelqu'un biti besen, divji na koga
    manger de la vache enragée stradati, živeti v pomanjkanju
  • autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

    deux fois autant dvakrat toliko
    je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
    d'autant za toliko
    d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
    d'autant mieux toliko, tem bolje
    je sais autant que vous toliko vem kot vi
    autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
    autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
    autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
    pour autant zato
    autant que je sache kolikor vem
    autant que possible kolikor mogoče
    il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
    je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
    ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
    c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
    autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
    ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
    autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede
  • braquer [brake] verbe transitif nameriti, naravnati, usmeriti, naperiti (sur na); automobilisme voditi, obračati, krmariti; verbe intransitif obračati se

    braquer un revolver sur quelqu'un nameriti revolver na koga
    braquer quelqu'un contre quelqu'un, quelque chose (figuré) naščuvati koga proti komu
    être braqué sur quelque chose hlepeti po čem, ves mrtev biti na kaj
    être braqué contre quelqu'un ne biti naklonjen komu
    braquer les yeux, l'attention sur upreti oči, usmeriti pozornost na, v
    cette voiture braque mal ta avto se slabo obrača
  • carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

    carreau de mine rudniško odlagališče
    carreau de vitre šipa
    à carreaux kariran, kockast
    papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
    coucher sur le carreau na tleh spati
    se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
    jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
    laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
    mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
    regarder aux carreaux gledati skoz okno
    tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen
  • cercueil [sɛrkœj] masculin krsta; figuré grob; konec

    du berceau au cercueil od zibelke do groba
    descendre au cercueil umreti
    être dans le cercueil biti mrtev
  • chablis [šabli] masculin

    1. belo burgundsko vino

    2.

    bois masculin chablis od vetra, starosti podrto drevje, mrtev les
  • conducteur, trice [kɔ̃düktœr, tris] adjectif vodilen; masculin, féminin voznik, šofer; sprevodnik; vodja; strojni mojster; gonjač, paznik

    él prevodnik, žila (v kablu)
    à plusieurs conducteurs več žilnat
    bon, mauvais conducteur de l'électricité dober, slab prevodnik elektrike
    conducteur de voiture, de camion voznik, šofer avtomobila, tovornjaka
    conducteur des travaux delovodja
    conducteur aérien nadzemeljski elektrovod
    conducteur inactif mrtev elektrovod
    conducteur de machine strojevodja
    fil masculin conducteur vodilna nit
    poteau masculin de conducteur elektrovodni drog
    rail masculin conducteur elektrovodna tračnica
    mettre le conducteur à la terre ozemljiti vod
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

    bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
    poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
    net d'impôt davka prost
    tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
    avoir les idées nettes imeti jasne ideje
    avoir la conscience nette imeti čisto vest
    avoir l'esprit net biti razborit
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
    en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
    s'arrêter net nenadoma se ustaviti
    faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
    faire maison nette odpustiti vso služinčad
    faire table net (figuré) razčistiti kaj
    peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
    refuser net gladko odkloniti
    il a été tué net bil je na mestu mrtev
  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • quasi2 [kazi] adverbe skoraj

    quasi mort skoraj mrtev, tako rekoč mrtev
    être atteint d'une quasi-cécité biti skoraj slep
  • raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

    mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
    (se) tenir raide trdovratno se upirati
    tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
    être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
    (populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
    se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
    corde féminin raide toga vrv
    eau-de-vie féminin raide močno žganje
    histoire féminin raide presenetljiva zgodba
    une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
    sentier raide strma steza
    ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja