quel, quelle [kɛl] adjectif
1. kateri; kakšen
quels journaux as-tu lus? katere časopise si bral?
quelle est la meilleure de ces solutions? katera od teh rešitev je najboljša?
de quel droit? s kakšno pravico?
quelle faim de loup! kakšna volčja lakota!
quelle a été la cause de son départ? kakšen (kaj) je bil vzrok njegovega odhoda?
2.
quel ... que katerikoli, kakršenkoli
quels livres que tu lises ... katerekoli knjige bereš ...
quelles que soient ses habitudes ... kakršnekoli so njegove navade ...
Zadetki iskanja
- air2 [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje
il a grand air on imponira
avoir l'air de zdeti se, imeti videz
il a l'air d'une femme videti je kot ženska
ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
avoir un air de famille imeti neko podobnost
avoir un air de supériorité biti videti močnejši
avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
elle a l'air sérieux videti je resna
cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
prendre un air sérieux zresniti se
prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
il prend de grands airs avec nous visok je do nas - chantier [šɑ̃tje] masculin gradbišče, stavbišče, delovišče; delavnica; skladišče (za premog, drva, les, gradbeni material); legnar (za podlogo sodov); familier prostor v neredu
quel chantier! kakšen nered!
en chantier v delu
cet écrivain a plusieurs livres en chantier ta pisatelj ima več knjig v delu
chantier naval, de construction navale ladjedelnica
navire masculin sur les chantiers ladja v gradnji
mettre un travail sur le chantier, en chantier začeti delo, lotiti se dela - cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast
à cul na koncu (brez sredstev)
quel cul! kakšen bedak!
ce qu'il est cul! kako je bedast!
(populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
(populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
renverser cul par-dessus tête prekucniti
c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel - empoté, e [ɑ̃pɔte] adjectif, figuré nespreten, počasen, neiniciativen
quel empoté! kakšen počasnè! - endormi, e [ɑ̃dɔrmi] adjectif zaspan; na pol speč; speč; figuré len, nedelaven, počasen; masculin zaspanè, počasnè
quel endormi! kakšen počasnè!
rue féminin endormie speča, nema, tiha ulica
j'ai le pied endormi noga mi je zaspala - engouffrer [ɑ̃gufre] verbe transitif potegniti v brezno, v globino; pogoltniti, pbžreti; v velikih količinah metati v luknjo
s'engouffrer strmoglaviti v prepad, izgubiti se, izginiti v breznu; potoniti (ladja)
il engouffre des piles de sandwiches on pospravi, pojé na kupe sendvičev
quel appétit! il engouffre! kakšen tek! samó meče vase!
la foule s'engouffre dans le métro množica ponikuje, se zgublja v metró - fada [fada] masculin, familier bedak, tepček, norček
quel fada! kakšen bedak! - foire1 [fwar] féminin sejem; semenj; ljudska veselica, familier hrup, vpitje, nered
la foire de Paris pariški (vele)sejem
champ masculin de foire sejmišče
stand masculin de foire stojnica na sejmu
foire d'échantillons, de printemps vzorčni, spomladanski (vele)sejem
quelle foire! kakšen nered! kakšna zmešnjava!
acheter à la foire d'empoigne (familier) ukrasti, zmakniti
faire la foire (populaire) veseljačiti, razuzdano in razkošno živeti - intituler [-le] verbe transitif nasloviti, dati naslov (quelque chose čemu); imenovati, označiti, zaznamovati; juridique opremiti (spis) z uvodom
il intitula son recueil de poésies ... svoji zbirki pesmi je dal naslov ...
s'intituler imeti naslov, dati si naslov, imenovati se
comment s'intitule le film? kakšen je naslov filma?
il s'intitule le duc de ... daje si naslov vojvoda ...ski - mince!2 [mɛ̃s] interjection (= mince! alors!) presneto! (začudenje, presenečenje, občudovanje)
mince de ...! (populaire) kakšen ...!
mince! j'ai perdu mon portefeuille! presneto! listnico sem izgubil! - œuf [œf] masculin jajce
blanc masculin, jaune masculin d'œuf beljak, rumenjak
œuf à la coque (ali mollet), dur mehko, trdo kuhano jajce
œuf au gratin pečeno jajce z naribanim sirom
œuf sur le plat jajce na oko
œufs brouillés, frits umešana, ocvrta jajca
œufs de Pâques pirhi
-s pochés zakrknjena jajca
œufs de poisson ikre
œufs à la Russe ruska jajca
(populaire) quel œuf! kakšen bedak!
dans l'œuf v kali, v zarodku
écraser la révolte dans l'œuf zatreti upor v kali
donner un œuf pour avoir un bœuf (figuré) napraviti dobro zamenjavo, za majhno uslugo dobiti veliko
être plein comme un œuf biti nabito poln, familier nažrt
marcher sur des œufs hoditi po jajcih, oprezno hoditi
va te faire cuire un œuf! pojdi in znajdi se!
mettre tous ses œufs dans le même panier vse na eno karto staviti
pondre ses œufs (figuré) sedeti v toplem gnezdu
se ressembler comme deux œufs biti si podoben kot jajce jajcu
il tondrait un œuf strašansko skop je
ne savoir pas tourner un œuf biti zelo neroden
on ne fait pas d'omelette sans casser des œufs za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati - parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)
pour ainsi parler tako rekoč
sans parler de neglede na
c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
parler d'abondance govoriti nepripravljen
parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
parler à son bonnet govoriti samemu sebi
parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
parler en dormant govoriti v spanju
il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
parler en maître govoriti z avtoriteto
parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
parler du nez govoriti skozi nos
parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
parler à la radio govoriti na, po radiu
parler raison pametno govoriti
parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
si j'ose parler ainsi če smem tako reči
vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
tu parles! in kako! seveda! mislim da!
(populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda - radin, e [radɛ̃ in] adjectif skop, stiskaški; masculin skopuh, stiskač
quel radin! kakšen skopuh! - ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)
se ressembler biti si podoben, sličiti si
cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
(familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
cela ressemble à tout to ni nič posebnega
cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva - servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti
se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
servir à boire naliti (pijačo)
(religion) servir la messe ministrirati
servir le potage prinesti juho na mizo
servir une machine streči stroju
servir sa patrie služiti domovini
servir à table streči pri mizi
servir de père biti za očeta
servir de prétexte biti za pretvezo
servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
servir une cause posvetiti se neki stvari
cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
cela peut encore servir to lahko še prav pride
il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
(familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe - tintouin [tɛ̃twɛ̃] masculin, familier utrudljiv hrup, hrušč; familier težave; skrbi, preglavice
quel tintouin dans la rue! kakšen hrup na uljci!
les gosses, quel tintouin! otroci, koliko skrbi!
après bien du tintouin po mnogih dvomih, ugovorih, po mnogih »če in toda«
cette affaire me donne du tintouin ta zadeva mi dela preglavice, skrbi
se donner du tintouin truditi se - tortue [tɔrtü] féminin želva; figuré počasna oseba
tortue marine, d'eau douce morska, sladkovodna želva
à pas de tortue po polževo
marcher d'un pas de tortue, à pas de tortue zelo počasi hoditi, po polževo lesti
quelle tortue! kakšen počasnè! - tourte [turt] féminin mesna, ribja pasteta; figuré, populaire bedak, tepec, butec
ce qu'il est tourte! kakšen bedak je! - truffe [trüf] féminin, botanique gomoljika; konica pasjega smrčka; (familier)
quelle truffe! kakšen tepec; idiot!
truffes pluriel en chocolat vrsta čokoladne slaščice
faire déterrer les truffes par les chiens, par les porcs izkopati gomoljike s pomočjo psov, prašičev
dinde féminin aux truffes pur(ic)a z gomoljikami