Franja

Zadetki iskanja

  • autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

    autrement dit drugače rečeno
    il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
    cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
    ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
    elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična
  • différemment [diferamɑ̃] adverbe različno, drugače

    penser différemment drugače misliti
  • sinon [sinɔ̃] conjonction če ne, sicer, drugače; razen

    sinon que razen da
    mets-toi au travail tout de suite, sinon tu n'auras pas terminé à temps loti se takoj dela, sicer ne boš pravočasno gotov (z njim)
    il ne se préoccupe de rien, sinon de boire et de manger za nič se ne briga, razen za pijačo in jedačo
  • alias [aljas] adverbe drugače imenovan
  • déjuger, se [dežüže] spremeniti svoje mnenje, svoj sklep; premišljati si; juridique spremeniti sodbo, drugače razsoditi

    je peux difficilement me déjuger težko morem spremeniti svoj sklep
  • obvenir* [ɔbvənir] verbe intransitif pripasti po nasledstvu ali drugače
  • ailleurs [ajœr] adverbe drugod, drugje, drugam

    d'ailleurs sicer pa; vrh tega
    nulle part ailleurs nikjer drugje
    partout ailleurs povsod drugod
    par ailleurs drugače, sicer, v ostalem
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • ça [sa] pronom, familier to

    à part ça v ostalem, sicer, drugače
    et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
    c'est ça tako je
    c'est comme ça tako je to
    ça y est! narejeno (je)! gotovo!
    c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
    c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
    comme ça tako torej; tako tako
    comme ci, comme ça tako tako, srednje
    ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
    il y a de ça to je precéj res, to kar drži
    après ça po (vsem) tem
    où ça? kje (pa)?
    pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
    plus que ça! še lepše!
    pour ce qui est de ça kar se tega tiče
    quoique ça kljub temu
    rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
    sans ça sicer, drugače
    ça dépend kakor se vzame, mogoče
    ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
    ah! ça res, zares
    ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
    ça oui! to že!
  • changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

    se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
    changer d'adresse spremeniti naslov
    changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
    changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
    changer d'avis premisliti si
    changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
    changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
    changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
    changer de carrière menjati poklic, presedlati
    changer de chemise preobleči srajco
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
    changer de coiffure spremeniti pričesko
    changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
    changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
    changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
    changer les draps preobleči posteljo
    changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
    changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
    changer d'habits, de vêtements preobleči se
    changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
    changer de logement preseliti se
    changer de mains menjati lastnika
    changer de pas menjati korak
    changer de place premestiti se
    changer de résidence spremeniti bivališče
    changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
    changer subitement sprevreči se (vreme)
    changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
    changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
    il a beaucoup changé zelo se je spremenil
    cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
    les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
    cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
    (familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili
  • décider [deside] verbe transitif odločiti, skleniti; določiti

    décider de quelque chose odločiti o čem
    il a décidé de partir sklenil je, da odpotuje
    décider quelqu'un à quelque chose pripraviti koga do česa, nagovoriti koga k čemu
    je l'ai décidé à ce voyage pregovoril sem ga za to potovanje
    se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose odločiti se za kaj
    se décider à une opération odločiti se za operacijo
    en décider odločiti, prinesti rešitev
    le sort en a décidé autrement usoda je o tem drugače odločila
    mon sort se décide aujourd'hui moja usoda se odloča danes
  • dit, e [di, t] adjectif imenovan; masculin literarno delo majhnega obsega (v srednjem veku)

    ledit omenjeni, le-ta
    ledit acheteur imenovani kupec
    autrement dit z drugo besedo, drugače rečeno
  • exempter [ɛgzɑ̃te] verbe transitif oprostiti (de quelque chose česa), izvzeti od; prizanesti (de z)

    s'exempter de quelque chose oprostiti se česa, izogniti se čemu
    vous ne pouvez vous exempter de ... ne morete, da ne bi ...; nič drugače ne morete, kot da ...
    on a exempté d'impôts les revenus inférieurs à ce montant oprostili so davka dohodke, nižje od tega zneska
  • façon [fasɔ̃] féminin oblika izdelave, oblika; iz-, ob-, pre-delava; vzorec, kroj, fasona; obrtniško ali umetniško delo; plačilo za delo; figuré način; pluriel vedenje, obnašanje, manire; razmere

    à façon narejen iz blaga, ki ga prinese naročnik
    à la façon po načinu, (tako) kot
    à sa façon kot on hoče
    de la façon na ta način
    de façon ou autre takó ali takó
    de la même façon na isti način
    de toute façon kakorkoli, na vsak način, bilo kakor bilo
    de toutes les façons z vsemi sredstvi, na vsak način
    d'une façon différente drugače, na drug način
    de façon (à ce) que tako, da
    de façon à tako, da
    travaillez de façon à réussir delajte tako, da boste uspeli
    en aucune façon na noben način, nikakor
    sans façon(s) neprisiljeno, preprosto, brez ceremonij, neženirano, naravnost, kratko malo; brez nadaljnjega; odkrito, iskreno (povedano)
    sans plus de façon brez nadaljnjega
    façon d'agir ravnanje
    façon de parler reklo, fraza
    façon de procédé postopek
    façon de voir nazor, mnenje
    faire des façons delati ceremonije, obotavljati se
    pas de façons! nobenih ceremonij!
    c'est une façon de parler tega ni vzeti dobesedno, to ni tako mišljeno, to se samo tako reče
    il a de très bonnes façons on dela dober vtis
    voilà ma façon de penser to je (pač) moje mnenje
  • faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

    faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
    faute de calcul računska napaka
    faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
    faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
    faute d'impression tiskarska napaka
    faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
    légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
    sans faute nezmotljivo, gotovo
    vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
    faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
    faute de mieux ker ni nič boljšega
    faute de savoir ker nisem vedel
    faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
    faute de quoi drugače, sicer
    c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
    à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
    qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
    exempt de faute brez napake
    corriger une faute popraviti napako
    être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
    faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
    faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
    ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
    il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
    faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
    prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
    rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
    se sentir en faute čutiti se krivega
    tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh
  • fenêtre [fənɛtr] féminin okno

    fausse fenêtre slepo okno
    fenêtre basculante, à coulisse(s), à guillotine nihalno, smuško, vzdižno okno
    appui masculin de fenêtre okenska polica, naslonilo
    battant masculin, châssis masculin de fenêtre okensko krilo, okenski okvir
    la fenêtre donne sur la rue okno gleda, je obrnjeno na ulico
    jeter par la fenêtre vreči skoz okno
    jeter son argent par la fenêtre (figuré) denar skoz okno metati
    se mettre à la fenêtre postaviti se k oknu, nasloniti se na okno
    ouvrir une fenêtre (figuré) dovoliti pogled (sur quelque chose v kaj)
    regarder par la fenêtre gledati skoz okno
    retenir un coin côté fenêtre rezervirati si sedež pri oknu
    il faut passer par là ou par la fenêtre (figuré) tu se ne da nič spremeniti, ne gre drugače
  • forcé, e [fɔrse] adjectif prisiljen, prisilen; nenaraven

    atterrissage masculin forcé prisilni pristanek
    marche féminin forcée hitri pohod
    travaux masculin pluriel forcés prisilno delo
    sourire masculin forcé prisiljen nasmeh
    c'est forcé qu'il aille en prison, après ce qu'il a fait po tem, kar je naredil, mora iti v ječo
    c'est forcé! ne more biti drugače!
  • indication [-kasjɔ̃] féminin naznanilo, podatek, informacija; prijava; označba, znak; migljaj; médecine indikacija

    indication d'heure napoved časa (v radiu itd.)
    indications techniques tehnični podatki
    sauf indication contraire če ne bo drugače naznanjeno
    donner une fausse indication dati napačno informacijo
    suivre les indications du médecin držati se zdravniških navodil
  • indispensable [ɛ̃dispɑ̃sabl] adjectif neobhodno (nujno) potreben; nepogrešljiv; masculin najnujneje potrebno

    indispensable à la vie življenjsko potreben (važen)
    si c'est indispensable če je nujno potrebno, če ne gre drugače
    minimum masculin indispensable pour subsister eksistenčni minimum