-
contre-mot [-mo] masculin, militaire druga, spoznavna beseda
-
envers2 [ɑ̃vɛr] masculin narobe stran; figuré nasprotje; druga, negativna stran
à l'envers narobe, figuré zamotano, v neredu
envers de la feuille hrbtna stran lista
envers de la médaille druga plat medalje
ses affaires vont à l'envers posli mu gredo narobe, slabó
avoir l'esprit à l'envers biti čudaški
avoir la tête, l'esprit à l'envers (figuré) izgubiti glavo, delati (kot) brez glave
faire des progrès à l'envers iti rakovo pot
faire tout à l'envers vse narobe narediti
toute médaille a son envers (proverbe) vsaka medalja ima dve plati, vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran
-
revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa
revers (de fortune) udarec usode
revers de la main hrbet roke
revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
revers pluriel militaires vojaški porazi
coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)
-
deuxième [dözjɛm] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; féminin (železnica) drugi razred; automobilisme druga prestava
un deuxième classe navaden vojak, borec
arriver le deuxième priti kot drugi
elle est née la deuxième rodila se je kot drugi otrok (v družini)
-
échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)
échelon d'attaque (militaire) napadalni val
échelon d'imposition davčna stopnja
échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
en premier échelon v sprednji črti
disposer par échelons razporediti v stopnje
monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh
-
motrice2 [-tris] féminin motorno vozilo, ki vleče druga vozila
motrice de tramway tramvajsko vlačilno vozilo
-
seconde [s(ə)gɔ̃d] féminin sekunda (tudi musique); drugi razred; typographie druga korektura; druga hitrost pri avtomobilu; sekunda (pri mečevanju)
une seconde! trenutek!
billet masculin de seconde vozovnica 2. razreda
aiguille féminin des secondes sekundni kazalec
trois mètres seconde tri metre na sekundo
-
sexagésime [-žezim] féminin, religion druga predpostna nedelja
-
stratifié, e [stratifje] adjectif razporejen v plasteh, druga vrh druge; slojevit, plastast, plastnat
montagnes féminin pluriel stratifiées slojevito gorovje
-
adoption [-psjɔ̃] féminin posvojitev otroka, posinovljenje, pohčerenje; sprejetje, usvojitev
adoption du budget, d'un projet de loi sprejetje proračuna, zakonskega načrta
d'adoption adoptiran, za svoje priznan
la France est devenue sa patrie d'adoption Francija mu je postala druga domovina
-
chanson [šɑ̃sɔ̃] féminin pesem, popevka, šanson, petje (ptic); šumenje (vetra); pluriel čenče
chanson d'amour, à boire, d'enfants, d'étudiants, de marche, populaire, ressassée ljubezenska, napitnica, otroška, študentovska, pohodna (vojaška), ljudska, premleta pesem
chanson de geste (histoire) junaška pesem
chanson de toile (histoire) pesem, ki so jo pele ženske pri preji itd
chansons que tout cela! čenče! nesmisel!
la même chanson ista pesem
voilà une autre chanson to je (pa) druga pesem
le ton fait la chanson ton dela muziko
l'air ne fait pas la chanson (proverbe) videz vara, obleka ne dela človeka
-
folio [fɔljo] masculin list (knjige)
folio recto, verso prva, druga (zadnja, hrbtna) stran lista
-
guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir
guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi
-
J, j [ži] masculin črka j
le jour J dan, ko se mora začeti napad, vojna ali kaka druga važna akcija
-
main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)
1.
à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!
2.
mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.
3.
arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok
4.
s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
-
médaille [medaj] féminin medalja, kolajna, svetinja, odlikovanje; star kovanec; kovinska ploščica s številko (npr. postrežčkov)
médaille commémorative spominska kolajna (udeležencev vojne)
médaille militaire vojaško odlikovanje za borce in podčastnike
médaille d'or, d'argent, de bronze zlata, srebrna, bronasta medalja
médaille pieuse (verska) svetinjica
médaille de sauvetage kolajna za rešitev (kake osebe)
collection féminin de médailles zbirka kolajn
revers masculin de la médaille (figuré) druga plat medalje
titulaire masculin de la médaille de la Résistance imetnik medalje Odporniškega gibanja (med 2. svetovno vojno)
la médaille est renversée (figuré) stvari, okolnosti so se spremenile
conférer, décerner à quelqu'un la médaille du travail podeliti komu medaljo za (vestno) delo
toute médaille a son revers (proverbe) vsaka stvar ima dve plati
-
mœurs [mœr, familier mœrs] féminin pluriel običaji, šege, življenjska navada; nravnost, morala, moralnost; populaire nravstvena policija
sans mœurs nenraven, nemoralen
mœurs spéciales homoseksualnost
attentat masculin aux mœurs, contravention féminin, délit masculin, crime masculin contre les mœurs prestopek, zločin zoper nravstvenost, moralo
austérité féminin des mœurs stroga moralnost
bonnes mœurs nravnost
mœurs du pays šege, običaji dežele
certificat masculin de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
contraire aux mœurs nemoralen
corruption féminin, décadence féminin, dépravation féminin des mœurs moralno propadanje
femme féminin de mauvaises mœurs deklina
mauvaises mœurs slabe življenjske navade, nenravnost
police féminin des mœurs nravstvena policija
offenser les mœurs pregrešiti se zoper nravnost
autres temps, autres mœurs (proverbe) drugi časi, druga morala
-
mondial, e, aux [mɔ̃djal, djo] adjectif svetoven
de réputation mondiale svetovnega slovesa
congrès masculin mondial, exposition féminin mondiale, puissance féminin mondiale svetovni kongres, svetovna razstava, sila
la Première, Seconde Guerre mondiale prva, druga svetovna vojna
prix masculin pluriel mondiaux svetovne cene
-
nouveau (nouvel), nouvelle [nuvo, vɛI] adjectif nov; drug; neizkušen; tuj; mlad, svež; masculin novinec; novost
à nouveau znova; commerce na nov račun
de nouveau znova, zopet
cidre masculin nouveau novi (letošnji) jabolčnik
habit masculin nouveau obleka po novi modi
nouvel habit nova (druga) obleka
ère féminin nouvelle nova doba
de nouvelle date novejšega datuma, novejši
pour une nouvelle période de 3 mois za nadaljnje 3 mesece
au nouvel an na novoletni dan
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
être nouveau dans quelque chose biti novinec, začetnik v čem
homme nouveau nov mož
nouvel homme drug človek
les nouveaux mariés masculin pluriel novoporočenca
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
nouveau venu masculin novoprišlec
docteurs nouveaux učitelji novih (krivih) naukov
nouveaux docteurs novopečeni doktorji
du nouveau nekaj novega
voilà du nouveau! to je pa čudno!
qu'y a-t-il de nouveau? kaj je novega?
-
paroisse [parwas] féminin župnija, fara; župna cerkev
n'être pas de la paroisse biti tuj, biti od drugod; figuré imeti druga(čna) naziranja