Franja

Zadetki iskanja

  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • dégager [degaže] verbe transitif osvoboditi, sprostiti; rešiti (zastavljene predmete); odvezati (od obveznosti, obljube); sport zelo daleč suniti žogo; potegniti (iz); odstraniti oviro; zrahljati (vijak); chimie razviti, oddajati, osvoboditi; militaire razbremeniti; figuré izžarevati

    dégager sa montre du mont-de-piété dvigniti svojo uro iz zastavljalnice
    dégager sa parole umakniti, nazaj vzeti svojo besedo
    je dégage toute responsabilité dans cette affaire odklanjam vsako odgovornost v tej zadevi
    dégager un blessé des décombres rešiti, izvleči ranjenca izpod ruševin
    dégager quelqu'un de sa promesse odvezati koga njegove obljube
    dégager une somme d'argent sprostiti, dati na voljo vsoto denarja
    dégager la table pospraviti mizo, odstraniti vse z mize
    allons, dégagez! pojdite naprej, napravite prostor!
    se dégager osvoboditi se, izmotati se
    le ciel se dégage nebo se jasni
    des gaz se dégagent des plantes plini se razvijajo, prihajajo iz rastlin
    la rue se dégage peu à peu ulica se polagoma prazni
    la vérité se dégage resnica prihaja na dan
  • essaimer [ɛsɛme] verbe intransitif rojlti; figuré izseliti se, ustanoviti naselbine; verbe transitif daleč poslati

    cette ruche a essaimé ta panj je rojil
  • *héler [ele] verbe transitif od daleč poklicati (un taxi, un porteur taksi, nosača)
  • pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

    se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
    pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
    pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
    pousser des cris kričati, vpiti
    pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
    pousser au large oddaljiti se od brega
    pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
    il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
    pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
    pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
    pousser des racines pognati korenine
    pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
    pousser des recherches poglobiti raziskovanje
    pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
    pousser des soupirs vzdihovati
  • abaisser [abɛse] verbe transitif spustiti dol, obesiti niže; povesiti (pogled); znižati, zmanjšati, skrajšati (enačbo); figuré ponižati

    abaisser la pâte testo tanko zvaljati
    abaisser le mérite kratiti zasluge
    s' znižati se, poleči se; padati, pasti; figuré ponižati se
    le terrain s'abaisse vers la rivière zemljišče pada proti reki
    s'abaisser au niveau de quelqu'un postaviti se s kom na isto raven
    s'abaisser (jusqu') à faire quelque chose ponižati se tako daleč, da ...
    il s'abaisse à lui demander pardon tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja
    qui s'élève s'abaisse lastna hvala cena mala
  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • antipode [-pɔd] masculin

    1. kraj, ki je diametralno nasproten drugemu kraju na zemlji

    2. nasprotje

    aux antipodes (figuré) daleč stran, zelo daleč
    à l'antipode, aux antipodes de v nasprotju z
  • arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

    arriver à cheval prijahati
    arriver en voiture pripeljati se
    arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
    arriver en courant priteči
    il arrive que ... zgodi se, da ...
    cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
    un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
    arriver à échéance zapasti (o menici)
    arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
    arriver à ses fins doseči svoj cilj
    cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
    cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
    cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
    il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
    arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    arriver à bon port dospeti nepoškodovan
    arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
    n'arriver à rien nikamor ne priti
    j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
    il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
    en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
    j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
    y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
    arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
    un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride
  • avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

    avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
    avancer son travail pospešiti svoje delo
    il a avancé son retour predčasno se je vrnil
    avancer de l'argent posoditi denar
    prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
    ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
    avancer en âge starati se
    avancer en rampant plaziti se naprej
    s'avancer priti bliže, bližati se, priti
    s'avancer trop predaleč iti
    s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
    le jour s'avance dan gre h kraju
    il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
    on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj
  • avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

    j'ai faim, soif lačen, žejen sem
    j'ai froid zebe me
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
    j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
    avoir de quoi biti premožen
    avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
    le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
    avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
    avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
    avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
    avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
    avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
    j'ai mal à la tête glava me boli
    avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
    avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
    vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
    je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
    il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    il a 20 ans star je 20 let
    avoir lieu vršiti se
    avoir le prix dobiti nagrado
    avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
    il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
    se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
    qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
    j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
    en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
    contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
    en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
    il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
    il en a eu pour son argent dobro je kupil
    j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
    j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
    il y a (tu) je, sta, so
    il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
    il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
    qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
    y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
    combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
    il y a trois mois pred tremi meseci
    il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim
  • beaucoup [boku] adverbe mnogo; zelo

    beaucoup de monde mnogo ljudi
    beaucoup trop mnogo preveč
    merci beaucoup hvala lepa
    c'est un peu beaucoup (familier) to je malce veliko, mnogo
    elle est beaucoup pour moi ona mi mnogo pomeni
    à beaucoup près še daleč, še dolgo ne
    il y en a beaucoup qui ... mnogo jih je, ki ...
    aimer beaucoup zelo rad imeti
    dépasser de beaucoup daleč presegati
    s'intéresser beaucoup à quelque chose zelo se zanimati za kaj
    il s'en faut de beaucoup še dolgo ne, še mnogo manjka
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • choisir [šwazir] verbe transitif izbrati, odbrati; odločiti se (quelque chose za kaj)

    choisir une carrière odločiti se za neko kariero (poklic)
    choisir de l'œil od daleč spoznati
    j'ai choisi de décliner cette offre odločil sem se, da odklonim to ponudbo
    il n'y a point à choisir tu ni nobene izbire
    à force de choisir on prend le pire kdor dolgo izbira, izbirke pobira
  • cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

    à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
    à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
    au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
    au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
    avec cœur vneto
    avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
    de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
    de (tout) cœur od (vsega) srca
    de gaieté de cœur srčno rad
    par cœur na pamet
    sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
    battement masculin de cœur utripanje srca
    beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
    homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
    bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
    mal masculin au cœur (médecine) slabost
    maladie féminin de cœur srčna bolezen
    (religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
    valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
    cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
    cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
    cœur de poule mevža, strahopetec
    cœur du problème bistvo problema
    cœur de salade srčika pri solati
    arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
    je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
    je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
    avoir à cœur de prizadevati si
    il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
    il a le cœur barbouillé slabo mu je
    avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
    avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
    il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
    j'ai le cœur serré srce se mi krči
    je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
    j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
    cela me va droit au cœur to me globoko gane
    connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
    décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
    dîner par cœur biti brez obeda, večerje
    mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
    si le cœur vous en dit če to želite
    faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
    faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
    faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
    peser sur le cœur težiti srce
    je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
    prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
    se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
    (re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
    reprendre cœur zopet se opogumiti
    se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
    mon cœur saigne srce mi krvavi
    savoir par cœur na pamet vedeti, znati
    serrer le cœur stiskati, težiti srce
    soulever le cœur zbuditi gnus, stud
    tenir à cœur biti pri srcu
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
    les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato
  • cours [kur] masculin tek, potek; tok; struga; korzo, sprehajališče, promenada, aleja; kurz, tečaj, predavanje; učbenik; obtok, veljavnost; commerce tečaj, notiranje, cena; krožni tek, (krvni) obtok

    au cours de v teku, commerce po tečaju
    dans le cours de l'année v teku leta
    en cours de construction v gradnji
    en cours de route spotoma, med potjo
    au, de long cours (marine) daleč
    cours d'adultes tečaj za odrasle
    cours de langue française tečaj francoskega jezika
    cours de(s) change(s) menjalni tečaj
    cours par correspondance dopisni tečaj
    cours d'eau vodni tok
    cours de la guerre potek vojne
    cours de l'intérêt obrestna mera
    cours du jour dnevni tečaj
    cours d'ouverture, de clôture začetni, zaključni tečaj
    cours de vacances počitniški tečaj
    baisse féminin, chute féminin, fluctuations féminin pluriel, cote féminin des cours nazadovanje, padec, nihanje, kotiranje tečajev
    salle féminin de cours predavalnica
    travaux masculin pluriel en cours dela v teku
    ses mensonges n'ont plus cours ici njegove laži se tu ne obnesejo več
    avoir cours biti veljaven, v rabi
    cette monnaie n'a plus cours ta denar (kovanec) ni več v veljavi
    avoir, suivre son cours iti svojo pot
    l'affaire suit son cours zadeva gre svojo pot
    donner, laisser libre cours à quelque chose dati čemu prosto pot
    être en cours biti v teku
    faire des cours predavati
    faire son cours de droit študirati pravo
    les cours montent, baissent, se maintiennent tečaji se dvigajo, padajo, so trdni
    prendre cours postati moda
    suivre un cours obiskovati predavanje, tečaj
    sécher les cours »špricati« predavanja
  • déluge [delüž] masculin vesoljni potop; naliv, ploha; figuré toča, poplava

    déluge de paroles, de larmes, de sang ploha besed, poplava solz, krvi
    cela date du déluge, remonte au déluge (familier) to je že (pra)staro
    c'est d'avant le déluge to je iz predpotopne dobe, to je zelo staro
    après nous le déluge! za nami, po naši smrti naj se zgodi, kar hoče!
    (familier, figuré)

    remonter au Déluge začeti zgodbo pri vesoljnem potopu, zelo daleč nazaj
  • diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

    diable! vraga! hudiča!
    au diable! k vragu! prekleto!
    du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
    à la diable zlobno, grdo, neredno
    au diable vauvert zelo daleč
    comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
    du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
    un bruit du diable peklenski hrup
    en diable prekleto, zelo
    il est paresseux en diable on je strašno len
    que diable kaj vraga ...
    qui, que diable kdo, kaj vraga
    diable de vražji
    ce diable d'homme ta vražji človek
    une diable d'affaire vražja zadeva
    pas pour un (beau) diable za nič na svetu
    bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
    grand diable velik, postaven moški
    pauvre diable ubožec, revček, siromak
    tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
    table féminin du diable orjaška gomila
    travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
    diable à quatre vražji dečko
    ce diable de temps to pasje vreme
    avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
    avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
    ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
    se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
    c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
    c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
    le diable est déchainé pravi pekel se je začel
    cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
    c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
    c'est le diable tu je težava
    ce n'est pas le diable to ni tako težavno
    c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
    il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
    donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
    que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
    faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
    habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
    le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
    tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
    ne pas valoir le diable nič ne biti vreden
  • distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

    à distance iz oddaljenosti, od daleč
    à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
    c'est à peu de distance to ni daleč
    à quelques années de distance po nekaj letih
    à distances égales v enakih razdaljah
    de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
    distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
    distance focale (optique) goriščna razdalja
    distance parcourue prevožena, preletena razdalja
    distance de tir strelna razdalja
    appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
    il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
    garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
    mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
    prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
    rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
    tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe
  • écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

    à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
    écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
    écart de jeunesse mladostna zabloda
    écart de(s) prix razlika v cenah
    écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
    écarts de salaires razlike v plačah
    écart de température razlika v temperaturi
    (sport) grand écart razkreka, »špaga«
    faire un écart skočiti v stran (konj)
    mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
    se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
    vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti