Franja

Zadetki iskanja

  • E.S. abbréviation Enseignement Secondaire; épreuve sportive; exemption de service
  • ès [ɛs] (= en les) v (pri akademskih naslovih)

    docteur masculin ès lettres, ès sciences doktor filozofije, prirodoslovnih znanosti
    agir ès qualités nastopiti, postopati v okviru svojih funkcij, ne pa zasebno
  • certain, e [sɛrtɛ̃, ɛn] adjectif gotov, zanesljiv, nesporen, nedvomen; določen; oster (konture)

    certains, es pluriel nekateri, -e; več oseb ali stvari
    certains pays nekatere dežele
    un certain neki
    d'un certain âge ne več mlad
    c'est chose certaine to je gotova stvar
    pour certain (za) gotovo
    sür et certain popolnoma gotovo
    au bout d'un certain temps čez nekaj časa
    d'un certain point de vue z nekega vidika
    un certain M. Dupont neki g. Dupont
    dans une certaine mesure do neke mere
    certains sont incapables nekateri (ljudje) so nesposobni
    il est certain que ... gotovo je, drži, velja, da ...
    je suis certain de son succès prepričan sem o njegovem uspehu
    soyez sür et certain que ... bodite trdno prepričani, da ...
  • chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

    faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
    chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
    chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
    chanter juste, faux pravilno, napačno peti
    chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
    chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
    chanter victoire vpiti hurá
    chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
    que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
    chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
    si cela (ça) vous chante če vas to veseli
    comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
    c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
    je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
    il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
    il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni
  • cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

    cuire le dîner skuhati večerjo
    cuire le pain peči kruh
    cuire la porcelaine žgati porcelan
    le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
    cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
    les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
    on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
    faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
    cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
    être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
    il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
    tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
    trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato
  • docteur [dɔktœr] masculin doktor; zdravnik

    docteur en droit, en médecine, ès lettres, ès sciences, en théologie doktor prava, medicine, filozofije, naravoslovnih znanosti, teologije
    femme féminin docteur doktorica; zdravnica
    docteur de l'Eglise cerkveni učitelj
    docteur de la Loi pismouk
    elle est docteur ès sciences ona je doktor(ica) naravoslov-nih znanosti
    passer, être reçu docteur promovirati; postati doktor
  • *hanter [ɑ̃te] verbe transitif obiskovati, pogosto kam hoditi; občevati z; strašiti; ne dati miru, nadlegovati, mučiti, obsesti

    maison féminin hantée hiša, v kateri straši
    cette idée me hante ta misel mi ne da miru, me stalno zasleduje
    il est hanté par le remords mučijo ga očitki vesti, vest ga grize
    dis-moi qui tu hantes, je te dirai qui tu es povej mi, s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si
  • innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

    jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
    remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
    la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
    condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
    être innocent du crime ne biti kriv zločina
    tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
    faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
    plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost
  • licence [lisɑ̃s] féminin (posebno) dovoljenje, pravica; odobritev, koncesija, (patentna) licenca, obrtni list; razbrzdanost; akademska stopnja med bakalavreatom in doktoratom, licenciat

    licence ès lettres, ès sciences, en droit licenciat filozofije, znanosti, prava
    détenteur masculin d'une licence imetnik licence
    licence d'importation, d'exportation uvozna, izvozna licenca
    licence de débit de boissons dovoljenje za točenje pijač
    licence de vente dovoljenje za prodajo, za prodajanje
    licence poétique pesniška prostost
    se permettre des licences dovoliti si drznosti, biti nekoliko (pre)drzen
    prendre des licences avec quelqu'un biti predrzen do koga
  • mi1 [mi] masculin, musique e (nota)

    mi bémol es; struna (instrumenta), ki daje glas note e (du violon violine)
  • naïf, ive [naif, iv] adjectif naiven, neizkušen, otročji, preprost, naraven, neizumetničen; masculin naivnež

    tu es naïf de penser que ... naiven si, če misliš, da ...
    faire le naïf delati se naivnega
  • qualité [kalite] féminin kakovost, lastnost; sposobnost; družbeni položaj

    viande de première qualité prvovrstno meso
    spectacle de haute qualité odlična predstava
    sa qualité d'ancien ministre njegov položaj bivšega ministra
    homme de qualité (vieilli) plemič, imenitnik
    avoir des qualités imeti dobre lastnosti
    avoir des qualités pour biti sposoben za
    en qualité de (ministre) kot (minister)
    qualité de membre članstvo
    (juridique) ès qualités kot vršilec poverjene funkcije
  • que4 [kə] adverbe

    1. koliko, kako

    que de difficultés! koliko težav!
    que de fois! kolikokrat!
    que tu es stupide! kako si bedast!
    qu'il fait froid aujourd'hui! kako mrzlo je danes!

    2. zakaj

    que ne m'avez-vous prévenu! zakaj me niste obvestili?
    que ne vient-il? zakaj ne pride?
  • science [sjɑ̃s] féminin znanost, veda; znanje, učenost; spoznanje; nauk, izkušnje; pluriel (= sciences naturelles) naravoslovje, naravoslovne vede

    science accessoire pomožna veda
    science du beau veda o lepoti, estetika
    sciences appliquées aplicirane znanosti
    sciences exactes, pures eksaktne, čiste znanosti
    science financière veda o denarnem gospodarstvu
    science du monde poznavanje sveta
    science de la vie biologija
    arbre masculin de la science (religion) drevo spoznanja
    doctorat masculin ès sciences doktorat iz naravoslovnih znanosti
    Faculté féminin des sciences naravoslovna fakulteta
    un puits de science zelo učena oseba
    film masculin de science fiction film, ki prikazuje bodoče stanje sveta na podlagi znanstvene domišljije
    avoir plus d'heur que de science imeti več sreče kot pameti
    la science n'a pas de patrie znanost ne pozna meja
    savoir quelque chose de science certaine vedeti kaj iz zanesljivega vira
  • venu, e [vənü] adjectif, participe passéod venir; dospel

    bien venu uspel, posrečen, dobro izveden; ki prav pride; dobrodošel
    mal venu neuspel, ponesrečen, spodletel; nedobrodošel; masculin prišlec
    le premier venu kdorsibodi, kdor koli, prvi prišlec
    nouveau venu novodošlec; novodošel
    tu es mal venu à protester ti res nisi poklican za protestiranje
  • y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to

    j'y vais grem tja
    j'y pense mislim na to
    madame n'y est pas gospe ni doma
    je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
    j'y suis (sedaj) razumem
    tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
    nous y sommes? (je) jasno?
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
    y compris vštevši
    il y a trois mois pred tremi meseci
    je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
    ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam!
Število zadetkov: 16