Franja

Zadetki iskanja

  • baigner [bɛnje] verbe transitif kopati; namakati, namočiti; orositi; oblivati; verbe intransitif namakati se, plavati v čem, biti potopljen (v tekočini); figuré biti prevzet, prežet s čim

    se baigner kopati se (na prostem)
    baigner son doigt malade dans l'eau chaude pomočiti svoj bolni prst v toplo vodo
    aller se baigner iti se kopat, iti na kopanje
    les cerises baignent dans l'eau-de-vie češnje se namakajo v žganju
    baigner dans son sang ležati v (svoji) krvi, biti ves okrvavljen
    se baigner dans le sang napraviti pokol, masaker
    la Seine baigne Paris Sena namaka, teče skozi Pariz
    la Manche baigne les rivages de la Normandie Rokavski preliv obliva obale Normandije
    baigné de larmes, de sueur ves v solzah, v znoju
    baigné de soleil kopajoč se v soncu
  • déclaratif, ive [-klaratif, iv] adjectif izjaven, izrečen, deklarativen; ki kaj pojasnjuje ali o čem (le) govori
  • dominer [dɔmine] verbe transitif, verbe intransitif vladati, prevlad(ov)ati; gospodovati (sur nad); nad-, ob-vladati; biti nad kom ali čem, dominirati; prekašati; presegati (de la tête za dolžino glave); preglasiti (šum)

    se dominer obvladati se
    dominer sa colère, ses instincts obvladati svoj srd, svoje nagone
    dominer ses concurrents prekašati svoje tekmece
    le château domine la ville grad gospoduje nad mestom
    il aime à dominer on je rad gospodovalen
    ce problème domine toute l'affaire ta problem prevladuje v vsej tej zadevi
    dominer la situation biti gospodar položaja
    le droit doit dominer la force pravo, pravica mora zmagati nad silo
  • inhérent, e [-rɑ̃, t] adjectif neločljivo združen, neločljiv, obsežen v čem, lasten (à quelque chose čemu), obstoječ kot naravna, neločljiva sestavina, inherenten

    la responsabilité est inhérente à l'autorité odgovornost je neločljivo povezana z oblastjo
  • insistance [ɛ̃sistɑ̃s] féminin vztrajanje v čem, vztrajnost (v čem), vztrajna zahteva, siljenje

    avec insistance vztrajno, ostro, s poudarkom
    réclamer avec insistance vztrajno zahtevati
  • insister [ɛ̃siste] verbe intransitif vztrajati pri čem, siliti (sur quelque chose na kaj), dajati poudarek čemu, polagati važnost na, vztrajno zahtevati; ne popustiti, ne odnehati

    insister pour la réponse vztrajno zahtevati odgovor
    il insiste pour être reçu par le maire vztraja, da ga sprejme župan
  • présumer [-züme] verbe transitif domnevati; verbe intransitif imeti zelo optimistično, preugodno mnenje o čem, precenjevati

    présumer trop de son talent biti preveč prepričan o svojem talentu
    il a trop présumé de ses forces precenjeval je svoje moči
    présumer une issue heureuse domnevati srečen izid
    être présumé vrai smatrati se za resnično
    il est présumé innocent imajo ga za nedolžnega
    présumer de soi precenjevati se
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj
  • appesantir [apəzɑ̃tir] verbe transitif otežiti; odreveneti

    s'appesantir postati težak, okoren, neokreten; predolgo se ustaviti pri, govoriti o čem
    il s'appesantit sur les détails predolgo se zadržuje pri podrobnostih
    appesantir sa domination, sa main dati močneje čutiti svojo oblast (gospostvo), svojo roko
  • apporter [apɔrte] verbe transitif do-, prinesti; prinesti s seboj; potegniti za seboj, povzročiti; navesti (razloge)

    apporter de l'attention à quelque chose biti, postati pozoren na kaj
    apporter son concours sodelovati pri čem
    apporter des difficultés à quelque chose otežkočiti, otežiti kaj, delati zapreke čemu
    apporter de l'empressement pokazati vnemo
    apporter des facilités à quelque chose olajšati kaj
    apporter des obstacles à quelque chose ovirati kaj
    apporter du soin à quelque chose skrbi si dati, pokazati skrb za kaj
    apporter un soulagement prinesti olajšanje
  • appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

    appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
    s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
    s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
    appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
    appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
    appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
    appuyer sur un mot poudariti besedo
    appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
    appuyer sur la détente sprožiti (puško)
    appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
    (populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
    s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
    (populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
    je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
    je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj
  • assurer [asüre] verbe transitif zavarovati; zagotoviti, zatrjevati, potrditi, utrditi; (po)skrbeti (de za)

    s'assurer de quelque chose zagotoviti si kaj; prepričati se o čem; polastiti se česa; zavarovati se
    il m'a assuré de son amitié prosil me je, naj ne dvomim o njegovem prijateljstvu
    assurer son pouvoir utrditi svojo oblast
    assurer contre l'incendie zavarovati proti požaru
    assurer l'avenir de quelqu'un (po)skrbeti za bodočnost kake osebe
    assurez-vous si la porte est bien fermée prepričajte se, če so vrata dobro zaprta
    les mairies assurent une permanence le dimanche županstva poslujejo ob nedeljah
  • attendrir [atɑ̃drir] verbe transitif (o)mehčati (tudi figuré); figuré ganiti

    s'attendrir omehčati se, figuré bitin ganjen (sur, devant quelque chose ob čem)
    attendrir la viande omehčati meso
    ses larmes m'attendrissent njene solze me ganejo
    il s'est attendri sur le sort des prisonniers de guerre usoda vojnih ujetnikov ga je ganila
  • attrait [atre] masculin draž, čar; vaba, vabljivost, mikavnost

    attrait de la gloire mik, draž slave
    avoir, éprouver de l'attrait pour quelqu'un, quelque chose biti očaran nad kom, čem; imeti, občutiti nagnjenje za koga, kaj
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
  • avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

    d'avec od
    et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
    ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
    avec la nuit ko pade noč
    se lever avec le jour vstati z dnevom
    être docile avec ses parents ubogati starše
    avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
    tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
    vous venez avec? (familier) greste z nami?
    faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
    avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
    être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
    prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
    distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
    il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
    déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
    il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
    avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
    il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod
  • aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

    aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
    chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
    dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
    obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
    à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
    changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
    juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
    parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
    rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
    la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
    au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
  • axer [akse] verbe transitif usmeriti po osi

    axer sa vie sur quelque chose usmeriti svoje življenje po čem
    il est axé sur ... njegov duh je usmerjen proti ...
  • bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

    à bas prix poceni
    à voix basse tiho, potihem
    au bas bout (de) na spodnjem koncu
    au bas automobilisme vsaj, najmanj
    en bas âge v nežni starosti
    en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
    Chambre féminin basse Spodnja zbornica
    coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
    marée féminin basse oseka
    messe féminin basse tiha maša
    la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
    basses cartes féminin pluriel nizke karte
    basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
    basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
    basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
    bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
    bas peuple nižje ljudstvo
    basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
    basses terres féminin pluriel nižave
    le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
    la Basse Carniole Dolenjska
    basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
    le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
    s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
    avoir la vue basse biti kratkoviden
    faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
    faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
    le jour est bas dan gre h kraju
  • beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

    tout beau! kar, le počasi!
    de plus en plus beau vedno bolje, lepše
    de plus belle znova, še močneje
    un beau jour nekega (lepega) dne
    le beau sexe lepi spol, ženske
    un bel âge lepa, visoka starost
    une belle main (figuré) lepa pisava
    la mer est belle morje je mirno
    à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
    pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
    le beau monde odlična, fina družba
    un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
    bel esprit duhovit, bistroumen človek
    belle plume (figuré) sijajen pisatelj
    un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
    en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
    la belle affaire! prava reč!
    un bel égoïste velik sebičnež
    belle gifle féminin krepka klofuta
    beau papier (commerce) prvovrsten papir
    (ironično)

    de belles paroles lepe, prazne besede
    bel et bien nedvomno, gotovo
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
    au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
    avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
    vous avez beau rire vi se lahko smejete
    avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
    il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
    l'avoir belle imeti ugodno priložnost
    s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
    j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
    vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
    en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
    dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
    être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
    il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
    l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
    en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
    il fait beau lepo (vreme) je
    il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
    cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
    se faire beau lepo se obleči
    il s'est fait beau lepo se je oblekel
    il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
    la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
    voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala