demeurer [dəmœre] verbe intransitif ostati; stanovati, bivati; preostati, zaostati; vztrajati (dans v, pri); vieilli veliko časa potrebovati (à za)
en demeurer d'accord soglašati, biti sporazumen
demeurer en arrière zaostati
demeurer en (beau) chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demeurer sur le cœur, sur l'estomac (figuré) ostati, (ob)ležati na srcu, na želodcu
cela m'est demeuré sur le cœur tega ne morem pozabiti
demeurer (tout) court ostati nem; ne vedeti, kaj bi odgovorili; obtičati
en demeurer là obstati, ustaviti se, pri tem ostati; ostati, kot je
demeurons-en là! ne govorimo večo tem
les choses en demeurent là stvari ostanejo, kot so
demeurer en place ostati na mestu, mirovati
demeurer en reste, en arrière (commerce) biti v zaostanku (s plačilom), biti dolžan
Zadetki iskanja
- dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik
armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob - départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev
au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti - dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru
au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega - dimanche [dimɑ̃š] masculin nedelja
le dimanche ob nedeljah
(les) dimanches et jours de fête ob nedeljah in praznikih
dimanche gras, des Rameaux, de Quasimodo, de Pâques, de (la) Pentecôte pustna, cvetna, bela, velikonočna, binkoštna nedelja
du dimanche nedeljski; amaterski, diletantski
billet masculin bon dimanche (železniška) nedeljska, povratna vozovnica
chasseur masculin du dimanche nedeljski lovec
chauffeur masculin du dimanche (familier) nedeljski, slab šofer
peintre masculin du dimanche slikar amater (diletant)
s'habiller en dimanche nedeljsko, praznično se obleči
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) ne hvali dneva pred nočjo - dispendieusement [-pɑ̃djözmɑ̃] adverbe dragó, nevarčno
vivre dispendieusement živeti ob velikih izdatkih - dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega
dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti - divers, e [divɛr, s] adjectif različen; mnogovrsten; pluriel razni, mnogi, marsikateri; masculin razno
divers écrivains razni pisatelji
de diverses couleurs pester
à diverses reprises ponovno
en diverses occasions pri raznih, ob različnih priložnostih
en divers endroits na raznih krajih
faits masculin pluriel divers razne novice
frais masculin pluriel divers, dépenses féminin pluriel diverses razni stroški, izdatki
le travail est divers selon la saison delo je različno glede na letni čas - doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin
doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve! - droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina
à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico - eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)
eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo - écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda
à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
écart de jeunesse mladostna zabloda
écart de(s) prix razlika v cenah
écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
écarts de salaires razlike v plačah
écart de température razlika v temperaturi
(sport) grand écart razkreka, »špaga«
faire un écart skočiti v stran (konj)
mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti - échappée [ešape] féminin, vieilli (po)beg, utek; sport pobeg (npr. kolesarja dirkača iz skupine); prost prostor za razgled, razgled; figuré kratek hip, interval; kratek izlet, sprehod za razvedrilo; prostor za obračanje, za izogibanje
à l'échappée včasih; skrivaj
par échappées ob prilikah, priložnostno
échappée des coureurs de tête d'une course cycliste pobeg vodilnih, čelnih dirkačev v kolesarski tekmi
échappée d'un garage prostor za vstop avtomobila v garažo
échappée de beau temps, de soleil trenutek lepega vremena, sonca
échappée de voûte širina, razpon oboka
avoir une échappée sur la mer entre les immeubles imeti med hišami razgled na morje
faire une échappée à la campagne napraviti izlet na deželo - échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)
à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
sur toute l'échelle v vsakem oziru
échelle de la carte zemljevidno merilo
échelle de corde lestev iz vrvi
échelle de couleurs barvna skala
échelle d'eau, fluviale vodokàz
échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
échelle logarithmique (logaritmično) računalo
échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
échelle des pompiers lestev požarne brambe
échelle sociale družbena razvrstitev
appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
escalader une échelle splezati po lestvi
être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
grimper à l'échelle splezati po lestvi
il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha - élémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif elementaren, prvoten, osnoven, začeten; nerazstavljiv; enostaven; primitiven
classes féminin pluriel élémentaires najnižji šolski razredi
notions féminin pluriel élémentaires osnovni pojmi
c'est élémentaire to se razume samo ob sebi, to je preprosto; to je najmanj, kar morete napraviti
négliger les précautions élémentaires zanemarjati osnovne ukrepe previdnosti - émargement [emaržəmɑ̃] masculin obrezovanje roba (knjige, slike); podpis, potrdilo na robu spisa, računa, seznama
signer la feuille d'émargement en touchant sa paie podpisati plačilni seznam ob prejemu plače - en1 [ɑ̃] préposition v, na; do; iz
en 1900 leta 1900
en France, Sicile v Franciji, v Francijo, na Siciliji, -jo
en deux jours v dveh dneh, v teku dveh dni
en hiver pozimi
en avril aprila
en ami kot prijatelj
en arrivant ob prihodu
en voiture! vstopite (v vagon)!
de mal en pis vedno slabše, hujše
de temps en temps od časa do časa
en comparaison de v primeri z
docteur masculin en droit doktor prava
montre féminin en or zlata ura
en dépit de kljub
aller de ville en ville iti od mesta do mesta
être en bonne santé biti dobrega zdravja
les enfants sont en classe otroci so v šoli, pri pouku
être en guerre biti v vojni
mettre en colère razjeziti, razkačiti
mettre en doute dvomiti, sumiti
partir en voyage iti na potovanje, odpotovati
vendre en gros prodajati na debelo - endurcir [ɑ̃dürsir] verbe transitif utrditi; figuré napraviti trdosrčnega, brezčutnega, zakrknjenega
s'endurcir utrditi se; otrdeti, postati brezčuten (contre, à do, ob, za); zakrkniti (dans v)
endurcir ses muscles utrditi si mišice
endurcir l'enfant au froid, à la fatigue utrditi otroka proti mrazu, utrujenosti
la misère lui a endurci le cœur beda ga je napravila trdosrčnega
s'endurcir à la douleur des autres postati brezčuten za bolečino drugih ljudi - entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici
à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub - entretenir* [-tənir] verbe transitif vzdrževati (tudi péjoratif); držati v dobrem stanju, negovati; pomenkovati se, meniti se, pogovarjati se (quelqu'un de quelque chose s kom o čem); zabavati; pripovedovati
s'entretenir ohraniti se (v dobrem stanju); vzdrževati se, služiti si kruh; zabavati se
entretenir (un) commerce avec quelqu'un občevati, biti v stikih s kom
entretenir une correspondance dopisovati si
entretenir quelqu'un dans de bonnes dispositions koga v dobri volji (ob)držati
entretenir le feu netiti ogenj, nalagati na ogenj
entretenir des espoirs, des illusions udajati se upom, iluzijam
entretenir quelqu'un dans une idée utrditi koga v njegovem mišljenju
entretenir ses parents vzdrževati svoje starše
entretenir quelqu'un en particulier govoriti s kom med štirimi očmi
entretenir quelqu'un de (belles) promesses pitati koga s praznimi obljubami
entretenir de bons rapports vzdrževati dobre zveze, odnose
entretenir des ressentiments zameriti