Franja

Zadetki iskanja

  • demeurer [dəmœre] verbe intransitif ostati; stanovati, bivati; preostati, zaostati; vztrajati (dans v, pri); vieilli veliko časa potrebovati (à za)

    en demeurer d'accord soglašati, biti sporazumen
    demeurer en arrière zaostati
    demeurer en (beau) chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demeurer sur le cœur, sur l'estomac (figuré) ostati, (ob)ležati na srcu, na želodcu
    cela m'est demeuré sur le cœur tega ne morem pozabiti
    demeurer (tout) court ostati nem; ne vedeti, kaj bi odgovorili; obtičati
    en demeurer là obstati, ustaviti se, pri tem ostati; ostati, kot je
    demeurons-en là! ne govorimo večo tem
    les choses en demeurent là stvari ostanejo, kot so
    demeurer en place ostati na mestu, mirovati
    demeurer en reste, en arrière (commerce) biti v zaostanku (s plačilom), biti dolžan
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

    au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
    à son départ pri svojem odhodu
    départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
    départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
    départ prématuré prezgoden vžig
    départ autorisé! start prost!
    aérodrome masculin de départ startno letališče
    courrier masculin de départ izhodna pošta
    date féminin de départ (marine) datum odplutja
    faux départ départ manqué napačen start
    heure féminin de départ ura, čas odhoda
    ligne féminin de départ startna črta
    liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
    point masculin de départ izhodiščna točka
    préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
    signal masculin de départ znak za odhod, za start
    tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
    annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
    donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
    être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
    exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
    faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
    fixer son départ določiti svoj odhod
    prendre le départ startati
    prendre un mauvais départ slabo se začeti
  • dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

    au-dessus de nad; severno
    les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
    sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
    dessus masculin de table mizna plošča
    dessus masculin du vent (figuré) prednost
    dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
    dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
    ci-dessus (tu) zgoraj
    comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
    de dessus zgornji; iznad, raz, s
    les voisins de dessus zgornji sosedje
    ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
    en dessus na sprednji strani; gori
    là-dessus na to, nato; o tem
    tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
    par-dessus prek, iznad; zgoraj
    par-dessus le marché vrh tega, povrh
    par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
    avoir le dessus imeti premoč, zmagati
    j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
    avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
    connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
    être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
    être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
    mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
    mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
    se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
    je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
    il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
    il m'a marché dessus na noge mi je stopil
    la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
    prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
    reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
    il lui est tombé dessus napadel ga je
    il n'y a rien au-dessus ni boljšega
  • dimanche [dimɑ̃š] masculin nedelja

    le dimanche ob nedeljah
    (les) dimanches et jours de fête ob nedeljah in praznikih
    dimanche gras, des Rameaux, de Quasimodo, de Pâques, de (la) Pentecôte pustna, cvetna, bela, velikonočna, binkoštna nedelja
    du dimanche nedeljski; amaterski, diletantski
    billet masculin bon dimanche (železniška) nedeljska, povratna vozovnica
    chasseur masculin du dimanche nedeljski lovec
    chauffeur masculin du dimanche (familier) nedeljski, slab šofer
    peintre masculin du dimanche slikar amater (diletant)
    s'habiller en dimanche nedeljsko, praznično se obleči
    tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) ne hvali dneva pred nočjo
  • dispendieusement [-pɑ̃djözmɑ̃] adverbe dragó, nevarčno

    vivre dispendieusement živeti ob velikih izdatkih
  • dissiper [disipe] verbe transitif razsipavati, (po)tratiti, zapraviti; razpršiti; razgnati, raztresti; delati nepazljivega, nediscipliniranega

    dissiper le brouillard, la fumée, les craintes, les espoirs razpršiti meglo, dim, bojazni, upanja
    dissiper sa fortune zapraviti svoje premoženje
    dissiper sa santé, sa jeunesse en débauches zapravljati, uničevati si zdravje, mladost v razuzdanosti
    cet élève dissipe ses voisins ta učenec povzroča nepazljivost, nedisciplino svojih sosedov, kvari, odvaja od dela svoje sosede
    se dissiper razpršiti se, izginiti; postati lahkomiseln; razvedriti se
    les élèves se dissipent en fin de journée učenci imajo nekaj razvedrila ob koncu dneva
    dissipé zabave željen, lahkomiseln, razbrzdan, razuzdan
    élève dissipé raztresen, nepazljiv, nediscipliniran učenec
    être dissipé biti nepazljiv, nediscipliniran
    mener une vie dissipée lahkomiselno, razbrzdano, razuzdano živeti
  • divers, e [divɛr, s] adjectif različen; mnogovrsten; pluriel razni, mnogi, marsikateri; masculin razno

    divers écrivains razni pisatelji
    de diverses couleurs pester
    à diverses reprises ponovno
    en diverses occasions pri raznih, ob različnih priložnostih
    en divers endroits na raznih krajih
    faits masculin pluriel divers razne novice
    frais masculin pluriel divers, dépenses féminin pluriel diverses razni stroški, izdatki
    le travail est divers selon la saison delo je različno glede na letni čas
  • doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

    doigt de pied prst na nogi
    un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
    faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
    à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
    à lèche-doigts varčno, zelo malo
    du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
    sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
    avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
    elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
    avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
    ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
    on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
    les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
    donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
    mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
    s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
    étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
    ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
    glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
    mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
    y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
    se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
    mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
    mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
    montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
    se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
    obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
    ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
    savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
    taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
    toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
    ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
    entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

    à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
    écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
    écart de jeunesse mladostna zabloda
    écart de(s) prix razlika v cenah
    écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
    écarts de salaires razlike v plačah
    écart de température razlika v temperaturi
    (sport) grand écart razkreka, »špaga«
    faire un écart skočiti v stran (konj)
    mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
    se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
    vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti
  • échappée [ešape] féminin, vieilli (po)beg, utek; sport pobeg (npr. kolesarja dirkača iz skupine); prost prostor za razgled, razgled; figuré kratek hip, interval; kratek izlet, sprehod za razvedrilo; prostor za obračanje, za izogibanje

    à l'échappée včasih; skrivaj
    par échappées ob prilikah, priložnostno
    échappée des coureurs de tête d'une course cycliste pobeg vodilnih, čelnih dirkačev v kolesarski tekmi
    échappée d'un garage prostor za vstop avtomobila v garažo
    échappée de beau temps, de soleil trenutek lepega vremena, sonca
    échappée de voûte širina, razpon oboka
    avoir une échappée sur la mer entre les immeubles imeti med hišami razgled na morje
    faire une échappée à la campagne napraviti izlet na deželo
  • échelle [ešɛl] féminin lestev; merilo (pri zemljevidih); lestvica, skala; razdelitev na stop(i)nje; hierarhija; spuščena zanka (v nogavici); pluriel pristanišča (zlasti v Sredozemlju)

    à l'échelle po merilu, ustrezno merilu, v pravilnem razmerju
    sur une grande, petite échelle v velikem, majhnem merilu
    sur une large échelle v veliki meri, v velikem obsegu
    à l'échelle communale, nationale v občinskem, državnem merilu
    sur toute l'échelle v vsakem oziru
    échelle de la carte zemljevidno merilo
    échelle de corde lestev iz vrvi
    échelle de couleurs barvna skala
    échelle d'eau, fluviale vodokàz
    échelle d'escalade oblegovalna, naskakovalna lestev
    échelle à, d'incendie, de sauvetage požarna, reševalna lestev
    échelle logarithmique (logaritmično) računalo
    échelle mobile des salaires gibljiva (življenjskim stroškom ustrezna) plačilna lestvica
    échelle des pompiers lestev požarne brambe
    échelle sociale družbena razvrstitev
    appuyer, dresser une échelle contre le mur nasloniti, postaviti lestev ob zid(u)
    escalader une échelle splezati po lestvi
    être en haut de l'échelle biti na vrhu lestve (tudi figuré)
    faire échelle (marine) pristati v vmesnem pristanišču
    faire la courte échelle à quelqu'un pomagati komu pri vzpenjanju z oporo na rokah in na ramenih
    faire monter quelqu'un à l'échelle (figuré) razjariti koga
    monter à l'échelle (figuré) šalo zares vzeti
    grimper à l'échelle splezati po lestvi
    il n'y a plus qu'à tirer l'échelle (figuré) boljše ne moremo napraviti
    si vous ne savez même pas cela, il n'y a plus qu'à tirer l'échelle če še tega ne veste, nima smisla, da nadaljujemo, se vse neha
  • élémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif elementaren, prvoten, osnoven, začeten; nerazstavljiv; enostaven; primitiven

    classes féminin pluriel élémentaires najnižji šolski razredi
    notions féminin pluriel élémentaires osnovni pojmi
    c'est élémentaire to se razume samo ob sebi, to je preprosto; to je najmanj, kar morete napraviti
    négliger les précautions élémentaires zanemarjati osnovne ukrepe previdnosti
  • émargement [emaržəmɑ̃] masculin obrezovanje roba (knjige, slike); podpis, potrdilo na robu spisa, računa, seznama

    signer la feuille d'émargement en touchant sa paie podpisati plačilni seznam ob prejemu plače
  • en1 [ɑ̃] préposition v, na; do; iz

    en 1900 leta 1900
    en France, Sicile v Franciji, v Francijo, na Siciliji, -jo
    en deux jours v dveh dneh, v teku dveh dni
    en hiver pozimi
    en avril aprila
    en ami kot prijatelj
    en arrivant ob prihodu
    en voiture! vstopite (v vagon)!
    de mal en pis vedno slabše, hujše
    de temps en temps od časa do časa
    en comparaison de v primeri z
    docteur masculin en droit doktor prava
    montre féminin en or zlata ura
    en dépit de kljub
    aller de ville en ville iti od mesta do mesta
    être en bonne santé biti dobrega zdravja
    les enfants sont en classe otroci so v šoli, pri pouku
    être en guerre biti v vojni
    mettre en colère razjeziti, razkačiti
    mettre en doute dvomiti, sumiti
    partir en voyage iti na potovanje, odpotovati
    vendre en gros prodajati na debelo
  • endurcir [ɑ̃dürsir] verbe transitif utrditi; figuré napraviti trdosrčnega, brezčutnega, zakrknjenega

    s'endurcir utrditi se; otrdeti, postati brezčuten (contre, à do, ob, za); zakrkniti (dans v)
    endurcir ses muscles utrditi si mišice
    endurcir l'enfant au froid, à la fatigue utrditi otroka proti mrazu, utrujenosti
    la misère lui a endurci le cœur beda ga je napravila trdosrčnega
    s'endurcir à la douleur des autres postati brezčuten za bolečino drugih ljudi
  • entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

    à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
    à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
    entrée d'air dovod, dostop zraka
    entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
    entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
    entrée interdite prepovedan vstop
    entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
    entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
    entrée en possession nastop lastništva, posesti
    entrée en scène (théâtre) nastop na odru
    entrée en séance otvoritev seje
    entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
    entrée en vigueur začetek veljavnosti
    examen masculin d'entrée sprejemni izpit
    permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
    visa masculin d'entrée vstopni vizum
    avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
    avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
    donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
    faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
    faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
    faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
    forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
    solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub
  • entretenir* [-tənir] verbe transitif vzdrževati (tudi péjoratif); držati v dobrem stanju, negovati; pomenkovati se, meniti se, pogovarjati se (quelqu'un de quelque chose s kom o čem); zabavati; pripovedovati

    s'entretenir ohraniti se (v dobrem stanju); vzdrževati se, služiti si kruh; zabavati se
    entretenir (un) commerce avec quelqu'un občevati, biti v stikih s kom
    entretenir une correspondance dopisovati si
    entretenir quelqu'un dans de bonnes dispositions koga v dobri volji (ob)držati
    entretenir le feu netiti ogenj, nalagati na ogenj
    entretenir des espoirs, des illusions udajati se upom, iluzijam
    entretenir quelqu'un dans une idée utrditi koga v njegovem mišljenju
    entretenir ses parents vzdrževati svoje starše
    entretenir quelqu'un en particulier govoriti s kom med štirimi očmi
    entretenir quelqu'un de (belles) promesses pitati koga s praznimi obljubami
    entretenir de bons rapports vzdrževati dobre zveze, odnose
    entretenir des ressentiments zameriti