Franja

Zadetki iskanja

  • moisi [mwazi] masculin plesen, plesnivost

    goût masculin, odeur féminin de moisi okus, vonj po plesnobi
    sentir le moisi dišati po plesnobi, po zatohlem
  • mol, le [mɔl] glej mou
  • moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

    à ce moment v tem trenutku, zdajle
    au dernier moment v zadnjem trenutku
    au, dans le moment où v trenutku ko
    à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
    dans un moment v hipu, takoj
    dans, sur le moment hipoma, takoj
    de moments en moments nepretrgoma
    d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
    de, dès ce moment od tega trenutka dalje
    depuis un long moment že precej časa
    du moment trenuten, sedanji
    du moment que, oû od trenutka ko, odkar
    en un moment v hipu
    en ce moment v tem trenutku, sedaj
    par moments od časa do časa
    pour le moment trenutno
    sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
    mauvais moment neugoden trenutek
    les derniers moments zadnji trenutki
    moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
    moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
    avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
    n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
    lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
    manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
    saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
    un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • monôme [mɔnom] masculin, mathématiques enočlenik; pouličen sprevod študentov, ki se v gosjem redu drže za ramena

    le monôme du bac tak sprevod maturantov
  • monopole [-pɔl] masculin monopol, izključna pravica do česa; izključni privilegij

    monopole de l'alcool, du tabac, des allumettes monopol na alkohol, tobak, vžigalice
    monopole d'Etat državni monopol
    monopole de vente monopol na prodajo
    ne pas avoir le monopole de quelque chose ne imeti monopola na kaj
  • monsieur, pluriel messieurs [məsjö, mesjö] masculin gospod, gospodje; (v pismu) spoštovani gospod; soprog, mož

    Monsieur X. gospod X.
    monsieur et madame gospod in gospa
    monsieur le maire, le ministre g. župan, minister
    monsieur votre père vaš g. oče
    vilain monsieur prostak
    joli monsieur (ironično) lepo seme
    (histoire) Monsieur starejši kraljevih bratov
  • mont [mɔ̃] masculin gora; figuré vrh

    le mont Blanc Mont Blanc
    les monts Alpe
    monts d'or (figuré) zlati gradovi
    mont de Vénus (anatomie) Venerin griček
    mont-de-piété masculin zastavljalnica
    chercher par monts et par vaux vsepovsod iskati
    être sans cesse par monts et par vaux biti vedno na potovanju
    promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
  • monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

    se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
    monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
    monter un cheval jahati
    monter en l'air (argot) vlomiti
    monter en amazone jahati v damskem sedlu
    monter une attaque pripravljati napad
    monter un complot skovati zaroto
    monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
    monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
    monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
    monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
    monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
    il est monté colonel napredoval je za polkovnika
    monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
    monter la garde nastopiti stražo
    monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
    monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
    monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
    monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
    monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
    monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
    monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
    les prix montent cene se dvigajo
    les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
    ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
    faire monter quelqu'un razjeziti koga
  • montre2 [mɔ̃trə] féminin izložba, razstava; izložen predmet

    n'être que pour la montre biti le za razstavo
    faire montre de quelque chose pokazati, razkazovati kaj
  • montrer [mɔ̃tre] verbe transitif (po)kazati; dati videti, prinesti na dan; postaviti na ogled; razkriti; dokazati

    se montrer pokazati se; izkazati se
    montrer ses bijoux razkazovati svoj nakit
    montrer le chemin, la porte pokazati pot, vrata
    montrer la corde biti oguljen
    montrer les dents à quelqu'un (figuré) pokazati zobe komu
    montrer quelqu'un du doigt pokazati s prstom na koga
    montrer le poing à quelqu'un s pestjo zažugati komu
    se montrer au public stopiti pred občinstvo
    montrer les talons pokazati peté, zbežati
    montrer patte blanche (familier) pokazati dogovorjeni spoznavni znak, geslo, da lahko vstopimo
  • moral [mɔral] masculin duševne sposobnosti, duševno razpoloženje; duh, morala (čet, vojske)

    au moral v duševnem pogledu
    avoir bon moral biti optimističen
    remonter, saper le moral (des troupes) zopet dvigniti, spodkopavati moralo (čet)
  • morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

    un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
    pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
    morceaux choisis de ... izbor iz ...
    morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
    aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
    avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
    casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
    c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
    enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
    être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
    manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
    mettre en morceaux razbiti, razkosati
    s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
    réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
    rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko
  • mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

    se faire mordre pustiti se ujeti
    s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
    mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
    il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
    mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
    ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
    mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
    je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
    mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
    (sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
    chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
  • mors [mɔr] masculin žvala; čeljust (klešč, primeža ipd.)

    prendre le mors aux dents (konj) zbezljati, splašiti se; figuré vzkipeti, razburiti se; energično se lotiti (česa)
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

    dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
    ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
    péché masculin mortel smrtni greh
    silence masculin mortel mrtvaška tišina
    courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
    donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
    plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna
  • mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

    un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
    à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
    à demi-mot na namig; namigovaje
    au bas mot najmanj
    au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
    en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
    en d'autres mots z drugimi besedami
    en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
    sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
    mot à mot, mot pour mot dobesedno
    (bon) mot dovtip, domislica, šala
    le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
    demi-mot masculin namig
    espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
    (fin) mot poanta, skrivni pomen
    grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
    gros mot psovka, kletvica
    feu masculin de mots besedna igra
    mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
    mots pluriel croisés križanka
    mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
    mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
    mot fin pametna duhovita beseda
    mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
    mot pour rire dovtip, šala
    mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
    mot à double sens, entente dvoumna beseda
    mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
    mot trouvé dobra misel, ideja
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
    avoir des mots (s)pričkati se
    compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
    dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
    ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    se donner le mot domeniti se vnaprej
    n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
    ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
    pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
    fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
    ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
    manger ses mots govoriti nerazločno
    passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
    prendre au mot prijeti za besedo
    traîner ses mots počasi govoriti
    trancher le mot čisto odkrito reči
    se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
    qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
  • moteur [mɔtœr] masculin motor; pogonski stroj; gonilo, gibalo; figuré gibalna sila, duša (podjetja)

    moteur d'avion, à combustion interne letalski motor, motor z notranjim izgorevanjem
    moteur à courant alternatif, continu motor na izmenični, na istosmerni tok
    moteur Diesel Dieslov motor
    moteur électrique, à essence, à explosion električni, bencinski, eksplozijski motor
    moteur à huile lourde motor na težko olje
    moteur mono-, polycylindrique eno-, večcilindrski motor
    moteur nucléaire atomski motor
    moteur à réaction, réacteur reakcijski motor
    moteur à deux, quatre temps dvo-, štiritakten motor
    carcasse féminin, enveloppe féminin de moteur ohišje motorja
    construction féminin de moteurs izdelovanje motorjev
    huile féminin pour moteur olje za motor
    panne féminin de moteur okvara na motorju
    servo-moteur pomožni motor
    faire chauffer le moteur ogreti motor
    lancer le moteur, mettre le moteur en marche pognati motor (v tek)
    le moteur part motor začne delovati
  • motif [mɔtif] masculin motiv; nagib, povod, vzrok; namen; vodilna misel; musique motiv, téma

    pour quel motif? iz kakšnega razloga, s kakšnim namenom
    sans motif brez povoda, brez namena
    défense d'entrer sans motif de service vstop nezaposlenim prepovedan
    courtiser une femme pour le bon motif dvoriti ženski z namero poroke