différent, e [diferɑ̃, t] adjectif različen, razen
à différentes reprises ponovno
tout à fait différent popolnoma različen
en termes différents z drugimi besedami
différentes personnes razne osebe
opinions féminin pluriel différentes različna mnenja
c'est différent to je kaj drugega
j'ai voyagé dans différents pays potoval sem po raznih državah
Zadetki iskanja
- dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti
en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj - disposé, e [dispoze] adjectif razmeščen, razpostavljen; razpoložen, pripravljen (za)
fleurs féminin pluriel disposées avec goût z okusom razmeščene cvetlice
être bien, mal disposé biti dobre, slabe volje
être bien, mal disposé pour, envers quelqu'un biti dobro, slabo razpoložen do koga, biti naklonjen, nenaklonjen komu
il est bien disposé à ton égard on ti je naklonjen
être disposé à biti pripravljen za, imeti namen za
je suis tout disposé à te rendre ce service pripravljen sem, da ti naredim to uslugo
disposé à s'enrhumer nagnjen k prehladu - dissuader [disɥade] verbe transitif odsvetovati (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odvrniti (koga od česa)
je l'ai déconseillé de ce voyage odvrnil sem ga od tega potovanja
dissuadez-le d'entreprendre ce travai! pregovorite ga, naj se ne loti tega dela
dissuader l'ennemi odvrniti sovražnika od napada - doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin
doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve! - donc [dɔ̃k v začetku stavka ali pred samoglasnikom, sicer dɔ̃] conjonction torej; vendar
allons donc! je to mogoče? to me preseneča!; vi se šalite!
je pense, donc je suis mislim, torej sem (Descartes)
taisez-vous donc! molčite vendar!
(familier) dites donc, vous là-bas! (čujte) vi, tam (doli)! - doublement1 [dubləmɑ̃] adverbe dvojno, dvakratno
je vous suis doublement obligé dvakratno sem vam hvaležen - ébats [eba] masculin pluriel veselo, razposajeno vedenje ali igranje
prendre ses ébats poskakovati od veselja, biti razposajen, poditi se sem in tja - échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti
s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš - écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti
s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
écraser avec le pied poteptati
écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
écraser dans l'œuf v kali zatreti
écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
les impôts nous écrasent davki nas tarejo
les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil - édifier [edifje] verbe transitif (z)graditi (pomembno zgradbo); sezidati; figuré ustanoviti, ustvariti; poučiti; spodbuditi (k dobremu, k pobožnosti)
édifier un monument zgraditi, postaviti spomenik
édifier un plan zasnovati in uresničiti načrt
je suis édifié sur ses intentions poučèn sem o njegovih namerah - égarer [egare] verbe transitif zavesti na napačno pot, zapeljati; zbegati, zmesti; založiti (izgubiti)
s'égarer zaiti, zabloditi, izgubiti se, zgrešiti pot; zaiti na stranska, kriva pota; figuré zmedeno govoriti, motiti se, postati zmeden, zmesti se
j'ai égaré mon stylo založil sem (nekam) svoje nalivno pero
cette lecture égare les jeunes gens to čtivo kvari mladino - embouteillage [ɑ̃butɛjaž] masculin zastoj v prometu, zatrpanost ulice z vozili; ustekleničenje
j'ai été pris dans un embouteillage zašel sem prometni zastoj - empoisonner [ɑ̃pwazɔne] verbe transitif zastrupiti (tudi figuré); figuré zasmraditi; figuré nadlegovati, zelo dolgočasiti, jeziti, zagreniti (življenje); vieilli moralno (po)kvariti
s'empoisonner zastrupiti se; figuré dolgočasiti se
je suis empoisonné (familier) besen sem (avec na)
ça m'empoisonne to me jezi - en2 [ɑ̃] adverbe (pronominal)
1. (krajevno) od tam
j'en viens prihajam od tam
2. (nadomešča stvarno dopolnilo s predlogom "de")
je lui en (= de cela) ai parlé govoril sem z njim o tem
Des lettres? Je n'en (= des lettres) ai pas reçu. Pisma? Nisem jih dobil.
3. (v raznih izrazih):
s'en aller oditi
il en va de même pour enako je, isto velja za
en vouloir à quelqu'un zameriti komu, jeziti se na koga
je n'en crois pas mes oreilles lastnim ušesom ne verjamem - enchanté, e [ɑ̃šɑ̃te] adjectif očaran; začaran; zelo zadovoljen, navdušen; (enchanté de vous connaître) me veseli (da vas spoznam) (pri seznanitvi s kom)
parole féminin 'enchantée čarovna beseda
je suis enchanté de ma voiture zelo sem zadovoljen s svojim avtom - encombrement [-brəmɑ̃] masculin prenatrpanost; (prometni) zastoj vozil (v cestnem prometu); gneča; figuré nasičenost (du marché tržišča); velike dimenzije kakega predmeta (ki več ali manj dela napóto); potreben prostor (za kak predmet); radio motnja
les encombrements m'ont retardé pozen sem zaradi zastojev v prometu
j'ai été pris dans un encombrement (figuré) padel sem v zastoj v cestnem prometu - encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!
encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti - enroué, e [ɑ̃rue] adjectif hripav
je suis enroué depuis hier od včeraj sem hripav - entortiller [-tije] verbe transitif zaviti (dans v); oviti; figuré preslepiti z lepimi besedami
s'entortiller oviti se (autour de okrog), zaviti se, zaplesti se (dans v)
s'entortiller dans la couverture zaviti se v odejo
bonbon masculin entortillé dans du papier v papir zavit bonbon
j'ai entortillé mon mouchoir autour de mon doigt blessé ovil sem si robec okoli ranjenega prsta
le lierre s'entortille autour du tronc bršljan se ovija okrog debla