Franja

Zadetki iskanja

  • Job [žɔb] masculin Job

    femme à Job Ksantipa
    pauvre comme Job reven ko cerkvena miš
    job masculin, (populaire) bedak
    (populaire) monter le Job à quelqu'un koga za norca imeti
  • jonc [žɔ̃] masculin trst, biček, bičje, loček; prstan; populaire zlato

    un panier de jonc košara iz ličja
    droit comme un jonc raven ko sveča
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan

    journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
    la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
    journée de travail delovni dan
    faire journée blanche izostati od dnevnega dela
    homme de journée dninar, dnevničar
    la Journée du Combattant dan borca
    journée aéronautique dan letalstva
    être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
    travail masculin à la journée šihtno delo
    travailler à pleine journée celodnevno delati
    femme féminin de journée postrežnica; snažilka
    des journées entières cele dneve
    toute la sainte journée ves ljubi božji dan
    (de) toute la journée ves dan
    à grandes, petites journées hitro, počasi
    journée de chômage dan, ko se ne dela
    les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
    mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi
  • jusque, (poétique) jusques [žusk(ə)] préposition do, tja do

    il fouilla partout et regarda jusque sous le lit prebrskal je vse in pogledal celó pod posteljo
    jusqu'à do
    jusqu'à la mort do smrti
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega, do preklica
    jusqu'à quel point kako daleč
    jusqu'à présent doslej
    jusqu'à quand doklej, kako dolgo še
    jusqu'aujourd'hui do danes
    du matin jusqu'au soir od jutra do večera
    jusque et y compris do vključno
    jusqu'en ces dernières années še v zadnjih letih
    jusqu'ici do sem, doslej
    jusque-là do tja, dotlej
    jusqu'où do kod, kako daleč
    aimer jusqu'à ses ennemis ljubiti celó svoje sovražnike
    il alla jusqu'à dire que ... on je celó rekel, da ...
    j'en ai jusque là (familier) tega imam že čez glavo dovolj
    être enfoncé jusqu'au cou dans quelque chose (figuré) biti do vratu v kaki stvari
    jusqu'à ce que do trenutka ko; dokler ne
  • laid, e [lɛ, d] adjectif grd; gnusen, podel

    laid comme un pou, une chenille, un singe grd ko smrten greh, zelo grd
    il est laid à faire peur grd je, da se ga ustrašiš
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lézard [lezar] masculin kuščar; adjectif, familier len

    faire le lézard, prendre un bain de lézard leno se sončiti
    paresseux comme un lézard len ko kuščar
  • libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

    libre arbitre masculin prosta volja
    libre à l'entrée carine prost
    libre concurrence svobodna konkurenca
    libre des droits de douane zacarinjen
    à l'air libre na prostem, na zraku
    libre de soucis brezskrben
    école féminin libre zasebna šola
    libre penseur svobodomislec
    union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
    entrée féminin libre prost vstop
    zone féminin libre svobodna cona
    des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
    je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
    avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
    être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
    être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
    libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
    avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
    donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • linge [lɛ̃ž] masculin perilo, kos perila; kos platna, krpa

    le gros linge rjuhe
    linge de lit posteljno perilo
    linge de table namizno perilo
    linge de toilette prtički, serviete
    blanc comme un linge bel ko kreda
    changer de linge preobleči perilo
    laver, faire sécher du linge (o)prati, sušiti perilo
  • locomotive [-tiv] féminin lokomotiva

    locomotive àmoteur Diesel, électrique, à vapeur, de manœuvre Diesel, električna, parna, ranžirna lokomotiva
    fûmer comme une locomotive kaditi ko Turek
  • loir [Iwar] masculin polh

    dormir comme un loir spati ko polh, trdno spati
  • lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

    une lourde tâche težka naloga
    lourde faute težka, huda, groba napaka
    aliment masculin lourd težka jed
    artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
    huile féminin lourde težko olje
    industrie féminin lourde težka industrija
    temps masculin lourd soparno vreme
    odeur féminin lourde močan, oster vonj
    marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
    poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
    avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
    avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
    peser lourd biti težak (nad poprečjem)
    cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
    il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
    lourd de conséquences težkih posledic
    lourd de promesses mnogo obetajoč
  • maigre [mɛgrə] adjectif mršav, suh; pust (meso); pičel, boren, siromašen; slaboten; slab; nepomemben; masculin suhec, mršav človek; pusto meso (brez masti in kosti); brezmesna hrana; religion postne jedi; nizko vodno stanje (reke), plitvina

    maigre chère féminin borna hrana
    maigre comme un clou, un hareng (saur), un chat de gouttière, un squelette suh ko trska
    maigre échine féminin, (familier) mršav dolgin
    maigre eau féminin plitva voda
    les maigres d'un cours d'eau plitvine vodotoka
    maigre profit masculin, maigres résultats masculin pluriel pičel dobiček, borni rezultati
    fromage masculin maigre sir iz posnetega mleka
    jour masculin maigre brezmesni, postni dan
    repas masculin maigre brezmesni obed
    avoir le cheveu maigre imeti redke lase
    c'est maigre to je malo
    courir, marcher, aller du pied comme un chat maigre teči ko podlasica
    devenir maigre shujšati (de chagrin od skrbi, žalosti)
    faire maigre postiti se
    faire un maigre repas imeti pičel obed
    toucher un maigre salaire dobivati majhno, borno plačo, mezdo
  • maintenant [mɛ̃tnɑ̃] adverbe zdaj, sedaj; danes, dandanes, v sedanjosti

    de maintenant današnji
    maintenant que sedaj, ko
    dès maintenant odslej; že zdaj
  • malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

    le malin zlobec, hudič
    pas malin (populaire) ne tako težak
    joie féminin maligne škodoželjnost
    malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
    malin vouloir masculin zla, zlobna volja
    c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi
  • marcher [marše]

    1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

    mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

    2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

    il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
    faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
    faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
    marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
    marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
    marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
    marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
    marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
    marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
    marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
    marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
    marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
    marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
    marcher sur les mains hoditi po rokab
    marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
    ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
    marcher au pas ubogati
    marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
    marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
    marcher sur quelqu'un planiti na koga
    marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
    marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
    marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
    marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
    marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
    marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
    marcher à souhait iti po želji, iti v redu
    marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
    marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
    marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
    marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
    marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
    marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
    ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
    ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti
  • marmotte [-mɔt] féminin, zoologie svizec, marmótica; (nekoč) čez čelo prevezana ženska naglavna ruta; (= marmotte de voyage) dvodelen kovček

    marmotte de commis voyageur kovček trgovskega potnika z vzorci
    dormir comme une marmotte spati ko polh
  • masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

    la masse, la grande masse de večina
    de toute sa masse z vso svojo težo
    en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
    masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
    masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
    masse de la faillite konkurzna masa
    masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
    les masses laborieuses delovne množice
    fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
    manifestation féminin de masse masovna manifestacija
    meurtre masculin en masse množičen umor
    il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
    tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
    venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje