Franja

Zadetki iskanja

  • pompe1 [pɔ̃p] féminin sesalka, črpalka, zgoščevalka; populaire čevelj, škorenj; (v šoli) guljenje

    à toute pompe (populaire) z vso hitrostjo
    pompe à air, (à) pneumatique zračna sesalka
    pompe à bicyclette sesalka za bicikel
    pompe à essence bencinska črpalka (postaja)
    pompe foulante tlačna sesalka
    pompes à incendie požarna črpalka
    avoir le, un coup de pompe nenadoma se počutiti čisto izčrpanega
  • portant, e [pɔrtɑ̃, t] adjectif noseč, nosilen

    à bout portant čisto iz bližine, od blizu
    il a tiré deux coups de revolver à bout portant sur sa victime čisto od blizu je dvakrat z revolverjem streljal na svojo žrtev
    être bien (mal) portant (ne) biti zdrav
  • porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

    la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
    (pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
    à la porte pri vratih, pred vratmi
    à la porte! ven (z njim)!
    à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
    porte à porte čisto v bližini
    à porte close skrivaj, tajno
    de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
    faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
    de porte en porte od hiše do hiše (iti)
    sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
    porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
    porte basculante sklopna vrata
    porte à deux battants dvokrilna vrata
    porte blindée, cuirassée oklepna vrata
    porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
    porte cochère vozna, široka vežna vrata
    porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
    porte de grille mrežasta vrata
    porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
    porte descendante spustne duri
    porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
    porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
    porte triomphale slavolok
    battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
    régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
    condamner une porte zazidati vrata
    entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
    entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
    enfoncer une porte vdreti vrata
    enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
    être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
    je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
    cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
    fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
    fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
    fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
    forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
    frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
    gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
    mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
    mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
    se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
    trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet
  • porter2 [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

    se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
    l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
    se faire porter malade javiti se bolnega
    pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
    l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
    porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
    il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
    porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
    porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
    porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
    porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
    porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
    porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
    porter bateau biti ploven
    porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
    porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
    porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
    se porter candidat kandidirati
    porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
    porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
    cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
    porter en compte vračunati, dati v račun
    porter condamnation izreči obsodbo
    porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
    porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
    porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
    porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
    porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
    porter disparu javiti kot pogrešanega
    porter à domicile dobaviti na dom
    porter à l'écran prirediti za film, filmati
    se porter à une élection kandidirati na volitvah
    porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
    porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
    je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
    se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
    cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
    le porter haut imeti visoke, velike zahteve
    porter des fruits prinašati, obroditi sadove
    intérêt donašati obresti
    porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
    porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
    porter un jugement sur izreči sodbo o
    porter juste zadeti v cilj
    porter aux livres vknjižiti
    porter sur une liste vpisati v seznam
    porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
    porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
    porter sur les nerfs iti na živce
    porter le nez au vent visoko nositi glavo
    porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
    porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
    porter la parole imeti glavno besedo
    porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
    porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
    porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
    porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
    porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
    porter respect à quelqu'un spoštovati koga
    porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
    porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
    porter sur soi imeti pri sebi
    porter témoignage pričati
    porter en terre nesti v grob
    porter à la tête iti v glavo (vino)
    porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
    porter un toast izreči zdravico
    porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
    se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
    le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
    tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
    sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
    être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
    être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
    la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč
  • posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

    se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
    posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
    posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
    ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
    posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
    cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
    il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!
  • premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

    tout premier čisto prvi
    dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
    de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
    en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
    au, du premier coup pri prvem poskusu
    de première main iz prve roke
    la tête la première z glavo naprej
    de premier choix prvovrsten
    premier de l'an novoletni dan
    le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
    premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
    premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
    première page féminin naslovna stran
    premier plan masculin ospredje
    le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
    enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
    enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
    corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
    jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
    matières féminin pluriel premières surovine
    nombre masculin premier praštevilo
  • près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

    à ... près (tja) do; ne glede na
    à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
    à cela près, à telle chose près razen tega
    à peu près približno
    à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
    au plus près po najkrajši poti
    de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
    ni de près ni de loin (figuré) nikakor
    de très près čisto iz bližine
    de trop près iz prevelike bližine
    près à près drug zraven drugega
    près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
    ici près tu blizu, tu v bližini
    tout près čisto blizu, čisto v bližini
    ce n'est pas (tout) près to je daleč
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
    couper de près (na) kratko ostriči
    être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
    rasé de près gladko obrit
    ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
    serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
    suivre quelqu'un de près biti komu za petami
    cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
    il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu
  • primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

    de primeur (agronomie) zgoden
    avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
    marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
    vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino
  • propre [prɔprə] adjectif lasten; karakterističen (à za), poseben; primeren, prikladen, pripraven; snažen, čist; negovan; spodoben; masculin posebnost

    de son propre sam od sebe
    de sa propre main lastnoročno
    par ses propres moyens z lastnimi sredstvi
    propre à rien za nobeno rabo; malopriden
    (vieilli) amour-propre masculin samoljubje
    exercices masculin pluriel propres à développer la mémoire primerne vaje za razvijanja spomina
    mains féminin pluriel propres čiste roké
    nom masculin propre lastno ime
    pour son propre compte na lasten račun
    avoir quelque chose en propre imeti kaj v lasti
    ce sont là ses propres paroles to so njegove lastne besede
    le rire est le propre de l'homme smeh je človekova posebnost
    il est propre! (familier) v lepi kaši je!
    c'est du propre (ironično) ta je pa lepa, dobra!
    j'ai vu de mes propres yeux na lastne oči sem videl
    mettre au propre prepisati na čisto
    remettre une convocation en mains propres de quelqu'un izročiti poziv komu v roke
    se rendre propre quelque chose prilastiti si kaj
  • pur, e [pür] adjectif čist; nemešan, neskaljen; snažen; svetel; veder; nedotaknjen; prost (de quelque chose česa); fin (okus); enostaven, nič drugega kot

    de pur sang čistokrven
    en pure perte zaman, zastonj
    par pure malice iz čiste, gole zlobe
    pur et simple brez pogojev in omejitev
    pur masculin d'un parti zagrizenec, fanatik kake stranke
    la pure vérité čista, gola resnica
    un pur hasard gol slučaj
    air masculin pur čist zrak
    démission féminin, politesse féminin de pure forme čisto formalna demisija (ki ni realna), formalna vljudnost
    c'est pure folie to je prava norost, blaznost
    sciences féminin pluriel pures čiste (neaplicirane) znanosti
    amour masculin pur čista, platonična ljubezen
    être pur d'intention ne imeti zlobnih namenov
    un pur sang čistokrven konj
    être pur de toute tache biti brez madeža
  • quatre [katr] adjectif štiri

    se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
    jouer à quatre mains igrati štiriročno
    exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
    à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
    quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
    boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
    clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
    se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
    se renir à quatre s težavo se obvladati
    entre quatre yeux med štirimi očmi
    être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
    fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
    n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
    marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
    un de ces quatre matins nekega dne
    faire le diable à quatre peklenski trušč delati
    quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
    quatre sans barreur četverec brez krmarja
    Henri quatre Henrik IV.
    chapitre quatre četrto poglavje
    faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti
  • raccroc [rakro] masculin slučajni zadetek (v igri), figuré stvar sreče

    par raccroc po srečnem slučaju
    il a réussi son examen par raccroc napravil je izpit čisto po sreči
  • raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

    à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
    à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
    à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
    avec raison s pravico, upravičeno
    comme de raison kot je prav
    en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
    pour la raison que ... iz razloga, ker ...
    plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
    pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
    pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
    pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
    pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
    raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
    âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
    mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
    raison d'Etat državni razlogi (oziri)
    raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
    raisons de famille družinski oziri, razlogi
    raison du plus fort pravica močnejšega
    raison probante dokazilen razlog, dokaz
    raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
    avoir raison imeti prav
    avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
    avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
    il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
    cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
    demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
    donner raison à quelqu'un komu prav dati
    entendre raison uvideti
    il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
    être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
    faire raison dati zadoščenje
    se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
    se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
    mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
    parler raison pametno govoriti
    perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
    rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
    tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
    il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
    raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
    comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči
  • ras, e [ra, raz] adjectif gladko obrit; do golega ostrižen; kratkolas; gladkodlak (pes); do vrha poln (mera); raven

    au ras de v isti višini, na istem nivoju z
    à, au ras de terre tik pri tleh, v isti višini z zemeljsko površino
    en rase campagne na odprtem zemljišču
    (marine) bâtiment masculin ras ladja brez jamborjev
    cheveux masculin pluriel (coupés) ras do kože ostriženi lasje
    table féminin rase nepopisan list, prazna glava, popolno neznanje
    faire table rase napraviti čisto mizo, pospraviti, pomesti (de quelque chose s čim), odpraviti
    mesurer ras razano meriti
    verser à ras bords do robov naliti
  • ravagé, e [ravaže] adjectif opustošen, razdejan; (od bolečine, bolezni) spačen (obraz); familier nor, prismojen

    visage masculin ravagé de rides od gub razoran obraz
    (familier) il est complètement ravagé! on je čisto nor!
  • réconcilier [-kɔ̃silje] verbe transitif pomiriti, spraviti, izmiriti (deux personnes dve osebi); religion znova posvetiti

    se réconcilier avec quelqu'un spraviti se, izmiriti se s kom
    se réconcilier avec soi priti na čisto s seboj
  • reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

    se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
    reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
    reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
    je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
    je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
    je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
    il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
    je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
    se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
    se faire reconnaître dati se prepoznati
  • repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

    de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
    situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
    sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
    repos! (militaire) voljno!
    repos éternel večni mir
    repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
    repos public javni mir
    repos dans un vers cezura, premolk v stihu
    lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
    champ masculin du repos pokopališče
    terre féminin au repos praha
    accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
    n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
    avoir la conscience en repos imeti mirno vest
    dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
    laisser en repos pustiti pri, v miru
    prendre du repos odpočiti si, počivati
    troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju
  • ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)

    se ressembler biti si podoben, sličiti si
    cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
    (familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
    cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
    cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
    cela ressemble à tout to ni nič posebnega
    cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
    ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
    qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva
  • rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

    rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
    j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
    je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
    rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
    rêver à un projet premišljevati o načrtu
    rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
    on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
    il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
    il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv