Franja

Zadetki iskanja

  • moissonner [-sɔne] verbe transitif (po)žeti; figuré nabrati, nakopičiti

    moissonner du blé, un champ žeti žito, njivo
    la guerre moissonne les vies humaines vojna žanje človeška življenja
    semer du vent et moissonner des tempêtes sejati veter in žeti vihar
    comme tu sèmeras, tu moissonneras (proverbe) kakor boš sejal, tako boš žel
  • mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

    se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
    à mourir neizrekljivo strašno
    mourir en héros umreti kot junak
    mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
    mourir d'envie umreti od hrepenenja
    mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
    mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
    mourir en sa peau ostati vedno isti
    mourir à la peine umreti sredi dela
    je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
    mourir à la tâche umreti od dela
    faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
    vous me faites mourir morite, dolgočasite me
    faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
    s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
    c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
    tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
    je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
    les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
    il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
    on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre
  • mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

    dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
    au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
    mur d'appui, de parapet prsobran
    mur d'assaut (sport) plezalna stena
    le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
    mur de cloison vmesna stena, prestenek
    mur de clôture ograjni zid
    mur d'enceinte mestno obzidje
    mur de face čelna stran (zgradbe)
    Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
    mur mitoyen, coupe feu požarni zid
    mur orbe slepa stena
    mur de séparation ločilni zid
    mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
    cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
    se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
    les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
    coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
    (se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
    être le dos au mur ne môči zbežati
    mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
    sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)
  • naïf, ive [naif, iv] adjectif naiven, neizkušen, otročji, preprost, naraven, neizumetničen; masculin naivnež

    tu es naïf de penser que ... naiven si, če misliš, da ...
    faire le naïf delati se naivnega
  • nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

    nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
    ce chien a du nez ta pes ima dober voh
    nez à nez iz oči v oči
    à vue de nez od daleč, na oko, približno
    mon nez coule iz nosa mi teče
    saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
    ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
    le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
    ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
    la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
    l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
    avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
    avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
    avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
    (populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
    tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
    avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
    (populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
    se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
    donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
    faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
    faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
    fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
    gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
    mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
    mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
    jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
    monter, prendre au nez v nos iti
    montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
    moucher son nez obrisati si nos
    parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
    porter le nez au vent nos visoko nositi
    se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
    prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
    passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
    prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
    regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
    saigner du nez krvaveti iz nosa
    rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
    tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
    ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice
  • os [ɔs, pluriel o] masculin kost

    viande féminin sans os meso brez kosti
    os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
    jusqu'à la moelle des os globoko
    mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
    c'est un os bien dur to je trd oreh
    (familier) il y a un os (tu) je neka težava
    il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
    donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
    il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
    (populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
    extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
    jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
    y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
    les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
    ronger un os kost glodati
    ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
    tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
    un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba
  • ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

    s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
    s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
    côté à ouvrir! tu odpreti!
    ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
    ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
    ouvrir un débouché odpreti tržišče
    ouvrir le feu začeti streljati
    ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
    ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
    ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu
  • paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

    la paix! mir! tišina!
    en paix v miru
    paix armée oborožen mir
    paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
    paix forcée, imposée vsiljen mir
    paix fourrée, pliurée navidezen mir
    paix mondiale, du monde svetovni mir
    paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
    la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
    congrès masculin de la paix mirovni kongres
    gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
    pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
    traité masculin de paix mirovna pogodba
    en temps de paix v času miru, v mirni dobi
    conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
    ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
    faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
    ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
    sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
    tenir en paix brzdati, krotiti
    qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
    si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!
  • papillote [-pijɔt] féminin zavit bonbon; kos papirja (navijač), okrog katerega se navijejo lasje, da se kodrajo; vieilli bleščica na obleki

    côtelettes féminin pluriel en papillotes v mastnem papirju pečeni kotleti
    être en papillotes imeti navijače v laseh
    n'être bon qu'à faire des papillotes (knjiga) biti dober le za v koš
    tu peux en faire des papillotes (figuré) to ni nič vredno
  • par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    vol masculin par le pôle polet čez tečaj
    par curiosité iz radovednosti
    par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
    par bonheur k sreči
    par an na leto, letno
    une fois par semaine enkrat na teden
    par douzaines na ducate
    par homme na človeka
    par moitié na polovico
    par toute la terre na vsej zemlji
    couper par morceaux razrezati na kose
    savoir tout par cœur znati vse na pamet
    tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
    par mer calme ob, pri mirnem morju
    par un beau clair de lune ob lepi mesečini
    par le côté od strani
    par Molière od Molièrea
    par soi-même sam od sebe
    vaincu par César premagan od Cezarja
    par ce que po tem, kar
    par sottise, par bêtise po neumnosti
    deux par deux po dva in dva
    par la poste po pošti
    par la ville, par le pays po mestu, po deželi
    voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
    passer par Paris iti, potovati prek Pariza
    par bonheur k sreči, na srečo
    par 30 degrés pri 30°
    furer par prisegati pri
    par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
    par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
    c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
    par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
    par tous les temps v vseh časih
    par petites bouchées v majhnih grižljajih
    jour par jour dan za dnem
    par la main za roko
    par tous les moyens z vsemi sredstvi
    par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
    par 2 à 1 (sport) z 2: 1
    prouver par des exemples dokazati s primeri
    punir par la famine kaznovati z gladom
    venir par auto priti z avtom
    voyager par le train potovati z vlakom
    de par ordre na ukaz, v imenu
    de par le roi na kraljev ukaz
    de par la loi v imenu zakona
    aller de par le monde iti po svetu
    par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
    par écrit pismeno
    par le temps qui court v tem trenutku
    c'est par trop difficile to je pretežko
    commencer par dire sprva, spočetka reči
    finir par dire končno reči
    par manque de temps zaradi pomanjkanja časa
  • parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

    pour ainsi parler tako rekoč
    sans parler de neglede na
    c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
    parler d'abondance govoriti nepripravljen
    parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
    parler à son bonnet govoriti samemu sebi
    parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
    parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
    parler en dormant govoriti v spanju
    il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
    parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
    parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
    parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
    parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
    parler en maître govoriti z avtoriteto
    parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
    parler du nez govoriti skozi nos
    parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
    parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
    parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
    parler à la radio govoriti na, po radiu
    parler raison pametno govoriti
    parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
    si j'ose parler ainsi če smem tako reči
    vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
    à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
    trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
    cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
    cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
    tu parles! in kako! seveda! mislim da!
    (populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
    parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
    ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
    n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
    quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda
  • payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

    se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
    payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
    payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
    payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
    (familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
    se payer de chansons dati se poceni odpraviti
    payer trop cher preplačati
    payer au comptant plačati v gotovini
    payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
    se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
    payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
    payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
    payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
    se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
    payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
    payer de sa personne ne varčevati s trudom
    payer de sa poche plačati iz svojega žepa
    se payer de raisons dati se pregovoriti
    payer de retour vračati (ljubezen)
    payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
    payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
    payer en supplément doplačati
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
    payer les violons plačati, nositi stroške
    tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
    le crime ne paie pas zločin se ne izplača
  • pénitence [penitɑ̃s] féminin, religion kesanje, pokora; figuré kazen

    pour pénitence za pokoro
    pour ta pénitence tu copieras 200 vers za kazen boš prepisal 200 verzov
    faire pénitence delati pokoro, kesati se
    mettre en pénitence kaznovati
    infliger une pénitence naložiti, prisoditi kazen
  • penser2 [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati

    sans penser à mal brez slabega namena
    sans y penser nenamerno
    à ce que je pense po mojem mnenju
    y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
    penser tout haut glasno misliti
    tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
    penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
    que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
    je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
    (vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
    penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
    faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
    il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
    liberté féminin de penser svoboda mišljenja
    manière féminin de penser mišljenje, miselnost
  • perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

    se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
    n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
    fouer à tout perdre vse staviti v igro
    perdre sa clef (populaire) imeti drisko
    perdre connaissance onesvestiti se
    se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
    perdre contenance zmesti se
    perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
    perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
    perdre le goût du pain (populaire) umreti
    perdre (l')haleine priti ob sapo
    perdre une occasion zamuditi priložnost
    y perdre son latin ničesar ne razumeti
    perdre le nord izgubiti se
    perdre ses pas truditi se brez haska
    perdre patience izgubiti potrpljenje
    perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
    perdre du poids shujšati
    perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
    perdre de vue izgubiti iz vida
    vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
    se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
    je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
    les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
    perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje
  • peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

    le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
    le peu de gens maloštevilni ljudje
    un peu (de) nekoliko
    un petit peu čisto malo
    homme masculin de peu človek nizkega porekla
    à peu près približno
    peu à peu po malem, polagoma
    peu après malo za tem, kmalu nato
    un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
    peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
    comme il y en a peu kot jih je malo
    dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
    depuis peu od nedavna
    en peu de mots v malo besedah, skratka
    c'est du peu (familier) kmalu bo konec
    c'est peu (que) ne zadostuje (da)
    peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
    peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
    peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
    pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
    si peu que ce soit naj bo še tako malo
    pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
    à peu (de chose) près približno, skoraj
    peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
    quelque peu nekaj, nekoliko
    si peu que rien toliko kot nič
    (un) tant soit peu čisto malo
    (familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
    cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
    il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
    peu me chaut malo mi je mar
    je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
    il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
    être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
    Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!
  • pourquoi [purkwa] adverbe, conjonction zakaj; masculin, invariable vzrok; vprašanje

    pourquoi pas? zakaj (pa) ne?
    voilà pourquoi zato
    c'est pourquoi zato, zaradi tega
    demandez-moi pourquoi tu pa me preveč vprašate
    il était embarrassé par les pourquoi de son fils bil je v zadregi zaradi vprašanj svojega sina
    (populaire) il faut que ça marche ou que ça se dise pourquoi to se absolutno mora narediti
  • près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

    à ... près (tja) do; ne glede na
    à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
    à cela près, à telle chose près razen tega
    à peu près približno
    à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
    au plus près po najkrajši poti
    de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
    ni de près ni de loin (figuré) nikakor
    de très près čisto iz bližine
    de trop près iz prevelike bližine
    près à près drug zraven drugega
    près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
    ici près tu blizu, tu v bližini
    tout près čisto blizu, čisto v bližini
    ce n'est pas (tout) près to je daleč
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
    couper de près (na) kratko ostriči
    être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
    rasé de près gladko obrit
    ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
    serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
    suivre quelqu'un de près biti komu za petami
    cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
    il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu
  • présentable [prezɑ̃tabl] adjectif s katerim (katero) se lahko pokažemo; ki se more predstaviti; veden

    va te laver les mains, tu n'es pas présentable pojdi in umij si roke, nisi za med ljudi!
  • prêter [prɛte] verbe transitif posoditi, dati na posodo; ponuditi, da(ja)ti; pripisovati; verbe intransitif popustiti, razširiti se, raztegniti se; da(ja)ti povod; biti pripraven (à za)

    se prêter biti primeren, pripraven (à za); popustiti, vdati se (à v); prilagoditi se; soglašati (à z); trpeti ali prenašati (à quelque chose kaj); podvreči se; raztegniti se (blago, usnje)
    se prêter à un arrangement soglašati s poravnavo, privoliti v poravnavo
    prêter assistance, secours, son appui, son concours à quelqu'un pomagati komu
    prêter (son) attention à quelque chose paziti na kaj
    prêter le collet à quelqu'un upirati se komu
    prêter à controverse izzvati ugovor
    prêter à la critique dati povod za kritiko
    prêter à équivoque biti dvoumen
    prêter son flanc à quelqu'un pokazati komu svojo slabo stran
    prêter le flanc à la critique dati povod kritiki
    prêter sur gage posoditi proti zastavi
    prêter de l'importance à quelque chose prisoditi; pripisovati čemu važnost
    prêter à intérêts posoditi proti obrestim
    tu me prêtes des intentions que je n'ai pas pripisuješ mi namere, ki jih nimam
    prêter la main, l'épaule à quelqu'un pomagati komu
    prêter l'oreille à quelqu'un poslušati koga
    prêter à la petite semaine, à usure posoditi proti oderuškim obrestim
    se prêter à la plaisanterie razumeti šalo
    prêter à rire biti smešen, izzvati smeh
    sa naîveté prête à rire njegova naivnost je (že) smešna
    prêter serment priseči, položiti prisego
    ce sujet se prête bien à un film ta snov je zelo primerna za film
    prêter des visées pripisovati namene
    prêter sa voix peti (o umetniku pevcu)
    la grande chanteuse a bien voulu prêter sa voix dans cette soirée au profit des anciens combattants velika pevka je rada sodelovala na tej večerni prireditvi v korist bivših bojevnikov
    prêter sa voix à quelqu'un govoriti za koga