plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek
à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
Zadetki iskanja
- pleur [plœr] masculin (večinoma pluriel) solze, jok
(tout) en pleurs, noyé de, dans les pleurs ves v solzah, ves objokan, oblit s solzami - pleuvoir* [plövwar] verbe intransitif deževati (tudi figuré); figuré padati ko toča
il pleut à verse, à sceaux lije kot iz škafa
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije
(populaire) ça pleut dežuje
les coups pleuvaient udarci so padali ko toča
comme s'il en pleuvait v veliki množini, obilno - pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)
sous ce pli v prilogi
sous pli recommandé priporočeno
jupe féminin à plis nagubano krilo
mise féminin en plis umetni koder
pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
pli de pantalon guba od likanja na hlačah
faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
faire des plis delati gube, gubati se
ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
(familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
prendre un pli dobiti gubo
(figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado - plier [plije] verbe transitif upogniti, pripogniti, zganiti, gubati; skloniti; zložiti; podreti (šotor); figuré navaditi (à na); verbe intransitif upogniti se, upogibati se, šibiti se; popustiti; prilagoditi se; nagniti se, pogrezniti se; militaire umakniti se (devant pred)
se plier popustiti, podvreči se, vdati se (à v); ukloniti se
plier bagage spakirati svoje stvari, povezati svojo culo; militaire umakniti se, zapustiti (en quelque chose kaj); pripraviti svoj odhod; familier umreti
se plier à la volonté de quelqu'un ukloniti se volji kake osebe
se plier aux circonstances prilagoditi se okoliščinam - plongée [plɔ̃že] féminin potapljanje, plavanje pod vodo; (morski) ponor
plongée sous-marine podmorski lov (raziskovanje, fotografiranje)
le sous-marin navigue en plongée podmornica pluje pod vodo - plus [plü(s)] adverbe več; bolj; razen tega, nadalje, še; masculin največ, najvišje [plüs]; mathématiques (znak) plus (+)
au plus tard najkasneje
au plus tôt čim prej
(tout) au plus kvečjemu, največ
d'autant plus toliko bolj
bien plus še več
de plus vrhu tega
raison féminin de plus razlog več
de plus en plus bolj in bolj, vedno več, čim dalje bolj
en plus (de) (še) zraven, povrh
le plus največ
le plus vite possible čim hitreje
ne ... plus ne več
ne ... plus que le (še), samo
ni plus ni moins ne več ne manj
ni plus ni moins que natančno (toliko) kot
non plus tudi ne
ni moi non plus jaz tudi ne
on ne peut plus skrajno
pour plus de sécurité za večjo varnost
qui plus est kar je še več
qui plus qui moins eni več, drugi manj
tant et plus mnogo; zelo; večko treba, obilno
ne ... pas plus tôt ... que ... komaj ..., že ...
plus ou moins več ali manj
plus que cela (de) (familier) mnogo
il y a plus še več, stvar gre še naprej; pride še lepše
il ne manque plus que ça! (familier) samo še tega se manjka!
je fais tout ce qu'on me dit, sans plus! naredim vse, kar mi rečejo, več pa ne (pa nič več)! - poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep
argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti - pochetée [pɔšte] féminin, populaire bedak, neroda; vieilli vsebina žepa; (populaire)
en avoir une bonne pochetée biti zelo neumen - point1 [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red
à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže - pointe [pwɛ̃t] féminin ost, konica; cvek; vrh; zbadanje, ost dovtipa, poanta; trioglata naglavna ali ovratna ruta
à la pointe de l'épée z mečem, s silo
en pointe koničast(o)
une pointe malce (de malice zlobe)
pointe du jour jutranji svit, zora
pointe sèche suha igla
pointe du trafic prometna konica
pointe (de terre) zemeljski jezik
heures féminin pluriel de pointe konične ure, konice (v prometu, prodajanju, nakupovanju)
saison féminin de pointe glavna prodajna sezona
(souliers masculin pluriel à) pointes (sport) šprintarice
vitesse féminin de pointe d'une voiture največja hitrost avtomobila
marcher sur la pointe des pieds stopati po prstih, tiho
tailler en pointe ošiliti, priostriti - poire [pwar] féminin hruška (sad); populaire glava, obraz; bedak, tepec
en poire hruškaste oblike
entre la poire et le fromage proti koncu obeda
poire à poudre (histoire) prahovnica
la poire est mûre (figuré) stvar je zrela; prilika je dobra
faire sa poire (populaire) bahati se
garder une poire pour la soif imeti prihranke za hude čase - pomme [pɔm] féminin jabolko; glava (solate, zelja); populaire glava; (okrogel) gumb
aux pommes (populaire) tiptop, zelo lepo
(populaire) ma pomme, sa pomme jaz, on
pomme d'Adam (anatomie) Adamovo jabolko
pomme d'amour paradižnik
pomme d'arrosoir škropilo (pri škropilnici)
pommes blanches olupljen in v slani vodi kuhan krompir
pomme à cidre, à couteau, d'été, d'hiver jabolko za jabolčnik, namizno, zgodnje, zimsko jabolko
pomme de discorde jabolko spora
pommes pluriel frites ocvrt krompir
pommes mousseline, neige piré krompir, zmečkan krompir
pomme de pin smrekov storž
pomme sautées pečen, pražen krompir
pomme de terre krompir
pommes de terre potagères, fourragères jedilni, krmilni krompir
pommes de terre primeurs zgodnji krompir
pommes de terre en robes de chambre krompir v oblicah
compote féminin de pommes jabolčni kompot
jeter des pommes cuites à quelqu'un (figuré) izžvižgati koga
éplucher des pommes de terre olupiti krompir
se sucer la pomme (populaire) poljubiti se
tomber dans les pommes (populaire) pasti v nezavest - pompe2 [pɔ̃p] féminin sijaj, blišč, lesk, krasota; slavje, veličastje, pomp
en grande pompe z velikim pompom
service masculin des pompes funèbres pogrebni zavod - pondre* [pɔ̃drə] verbe transitif leči jajca, nesti jajca; populaire, péjoratif roditi (otroka); figuré, familier (na)pisati (nalogo, književno delo)
œuf masculin frais pondu sveže jajce (izleženo)
il réussit à pondre un roman tous les ans uspe mu napisati vsako leto en roman - pont [pɔ̃] masculin most; paluba, ladijski krov
le pont (figuré) delavniki, ko se ne dela (npr. med dvema praznikoma)
pont aérien zračni most
pont aux ânes (figuré) oslovski most (Pitagorov izrek), splošno znana banalnost
pont aqueduc, pont-canal masculin akvedukt
pont d'atterrissage pristajalni most, paluba (na letalonosilki)
pont d'autoroute most na avtostradi
pont basculant, à bascule zvrnljiv most
pont de bateaux, de pontons pontonski most
pont cantilever, à consoles most na stebrih
pont en chaînes most na verigah
ponts et chaussées urad za gradajo in vzdrževanje cest
pont de chemin de fer železniški most
pont de circonstance pomožni, zasilni most
pont dormant mostiček (čez jarek)
pont d'envol vzletni most, vzletišče (na letalonosilki)
pont en fer et en acier, métallique železen most
pont-levis masculin, histoire vzdižni most
pont en maçonnerie zidan most
pont roulant tekoči most
pont-route masculin cestni most
pont suspendu viseči most
pont tournant vrtljiv most, (železnica) vrtljiva plošča
navire masculin à trois ponts, un trois- ponts ladja s tremi palubami
constituer, créer une tête de pont (militaire) napraviti mostišče
couper, brûler les ponts (figuré) podreti, požgati vse mostove (za seboj)
couper dans le pont (figuré, populaire) pustiti se prevarati
faire le pont ne delati na delavnik med dvema praznikoma
faire le pont à quelqu'un zavzeti se za koga
faire un pont d'or à quelqu'un nuditi komu veliko plačo, plačilo za neko delo
jeter, lancer un pont (tudi figuré) napraviti most
il passera de l'eau sous le pont avant que ça se fasse (figuré) preteklo bo precej časa, preden bo to narejeno
replier un pont podreti most
servir de pont (figuré) biti posrednik, posredovati
traverser un pont iti čez most - porcelaine [pɔrsəlɛn] féminin porcelan; predmet iz porcelana
porcelaine de Chine, du Japon kitajski, japonski porcelan
(familier) être comme un éléphant dans un magasin de porcelaine nespretno ravnati, posredovati v delikatni zadevi; s svojo nespretnostjo povzročiti škodo
vaisselle féminin en porcelaine porcelanasta namizna posoda - port1 [pɔr] masculin pristan, pristanišče, pristaniško mesto; luka; figuré zavetje; prelaz v Pirenejih
port aérien letališče
port artificiel (militaire) umetno pristanišče
port d'attache, d'enregistrement domovinsko pristanišče
port de départ, de destination odhodno, namembno pristanišče
port frane, fluvial, de mer (ali: maritime) svobodno, rečno, morsko pristanišče
port de guerre vojna luka
port marchand, de commerce trgovsko pristanišče
autorités féminin pluriel du port pristaniške oblasti
droits masculin pluriel de port pristaniške pristojbine
arriver à bon port (figuré) srečno prispeti na cilj potovanja, doseči svoj cilj
entrer au port zapluti v pristan
faire escale dans un port pristati v (vmesnem) pristanišču, napraviti vmesni pristanek
faire naufrage au port, échouer en vue du port (figuré) spodleteti malo pred ciljem
quitter le port izpluti iz pristanišča
toucher le port (figuré) biti pred ciljem, pred uspehom - porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)
la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet - porte-à-faux [pɔrtafo] masculin del zgradbe, ki ni neposredno podprt; (figuré)
en porte-à-faux v nestabilnem položaju, v nevarnem položaju