Franja

Zadetki iskanja

  • apprivoiser [-vwaze] verbe transitif ukrotiti, udomačiti

    apprivoiser un enfant napraviti otroka bolj ubogljivega, priljudnejšega
    s'apprivoiser udomačiti se, figuré postati bolj zaupen, priljuden; navaditi se (à na)
  • appui [apɥi] masculin podpora, opora; naslon; poudarek; pomoč

    à l'appui de za podkrepitev, za dokaz
    avec preuves à l'appui s podkrepilnimi dokazi
    sans appui brez pomoči
    à hauteur d'appui v prsni višini
    pièce féminin à l'appui dokazna listina
    point masculin d'appui oporišče
    être l'appui de quelqu'un, servir d'appui à quelqu'un biti komu v oporo
    prendre appui sur quelque chose nasloniti, opreti se na kaj
    prendre sous son appui vzeti koga v svoje varstvo
    prêter son appui à quelqu'un pomagati komu
    venir à l'appui de quelqu'un komu pa pomoč priti, podpreti ga
  • appuyer [apɥije] verbe transitif opreti, podpreti; nasloniti; verbe intransitif sloneti, pritisniti (sur na); poudariti

    appuyer sur quelque chose vztrajati na čem
    s'appuyer sur opirati se na, naslanjati se na
    s'appuyer sur quelqu'un (figuré) zanesti se na koga; popolnoma komu zaupati; sklicevati se na koga
    appuyer une échelle contre un mur nasloniti lestev ob zid
    appuyer la demande de quelqu'un podpreti prošnjo kake osebe
    appuyer le pied sur la pédale pritisniti nogo na pedal
    appuyer sur un mot poudariti besedo
    appuyer sur le champignon (automobilisme, familier) dati plin
    appuyer sur la détente sprožiti (puško)
    appuyer sur la droite, à droite (automobilisme) zapeljati, zaviti na desno
    (populaire) s'appuyer des aliments, des boissons jesti, piti
    s'appuyer une corvée naložiti si kaj zaradi obveznosti, proti svoji volji
    (populaire) s'appuyer quelque chose, de faire quelque chose (figuré) na vrat si kaj obesiti, nakopati si na glavo, nerad kaj narediti
    je me suis appuyé tout le travail des absents nakopal sem si na glavo vse delo odsotnih
    je me suis appuyé de venir jusqu'ici proti svoji volji sem prišel semkaj
  • après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

    vingt ans après dvajset let pozneje
    après cela po tem, nato
    après quoi nakar
    l'un après l'autre eden za drugim
    après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
    d'après po, posneto po
    d'après nature po naravi
    d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
    d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
    longtemps après dolgo potem
    peu après, peu de temps après malo potem
    immédiatement après, aussitôt après takoj nato
    ci-après dalje spodaj
    et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
    la page d'après naslednja stran
    l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
    l'année d'après v naslednjem letu
    après coup naknadno, prekasno, prepozno
    après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
    après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
    après que potem ko
    après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
    après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
    attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
    courir après quelqu'un teči, letati za kom
    crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
    être après son travail (familier) biti vedno pri delu
    elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
    soupirer après zdihovati, hrepeneti po
    venir après quelqu'un priti za kom
  • a priori [aprijɔri] invariable vnaprej; predhoden izkustvu

    argument masculin a priori argument, ki ne temelji na dejstvih, na izkustvu
    c'est une bonne idée za enkrat, za zdaj je to dobra ideja
  • arborisation [-zasjɔ̃] féminin razvejenost; naravna risba drevesnih vej

    les arborisations du givre sur les vitres ledene rože na šipah
  • arbre [arbr] masculin drevo; jambor; vreteno, os

    arbre forestier, fruitier gozdno, sadno drevo
    arbre nain pritlikavo drevo
    arbre généalogique rodovnik
    arbre de Noël božično drevo
    (religion) l'arbre de la science du bien et du mal drevo spoznanja
    arbre de commande, moteur pogonska gred
    arbre de transmission transmisijska gred
    abattre un arbre podreti, posekati drevo
    les arbres lui cachent la forêt (figuré) od dreves ne vidi gozda
    faire l'arbre fourchu postaviti se na glavo in noge narazen moleti
    monter dans un arbre vzpenjati se na drevo
    tel arbre, tel fruit (proverbe) jabolko ne pade dalečod drevesa
  • arc-bouter, s' [arbute] opreti se, upreti se (v)

    arc-bouter contre mur opreti se na zid
  • ardent, e [ardɑ̃, t] adjectif goreč, vnet, žgoč, vroč; silovit, živahen, strasten, ognjevit, vročekrven

    chambre féminin ardente krvavi sod (ki je sodil zastrupljevalki)
    chapelte féminin ardente od gorečih sveč obdana krsta, mrtvaški oder
    fièvre féminin ardente (médecine) huda vročina
    miroir masculin, verre masculin ardent vžigalno zrcalo, steklo
    nature féminin ardente strastna narava
    soif féminin ardente žgoča žeja
    il est ardent au travail on je vnet, kaže vnemo pri delu
    mener une lutte ardente contre voditi vroč, strasten boj proti
    être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
  • ardoise [ardwaz] féminin skrilavec, skril; vieilli dolg

    ardoise artificielle strešna lepenka
    toit masculin d'ardoise streha iz skrilavca
    il est très endetté, il a des ardoises partout on je zelo zadolžen, povsod ima dolgove
    (populaire) avoir une ardoise chez un commerçant kupovati pri trgovcu na kredit, dolgovati mu denar
  • argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

    d'argent srebrn (tudi figuré)
    pièce féminin d'argent srebrnik
    argent en caisse blagajniška gotovina
    argent blanc srebrn denar
    vif argent živo srebro
    argent (au) comptant gotovina
    argent immobilisé dobro naložen denar
    argent monnayé, sonnant kovani denar
    argent de poche žepnina
    argent vierge čisto srebro
    marché masculin d'argent denarni trg
    rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
    somme féminin d'argent denarna vsota
    homme masculin d'argent sebičen človek
    je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
    il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
    l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
    déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
    il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
    je suis à court d'argent sem v denarni stiski
    l'argent est rare za denar je trda
    l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
    il fait argent de tout on vse spravi v denar
    gagner de l'argent (za)služiti denar
    jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
    manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
    manquer d'argent biti v stiski za denar
    payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
    payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
    placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
    prélever de l'argent dvigniti denar
    prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
    prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
    toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
    vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
    nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
    le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

    par les armes z orožjem, s silo
    arme à double tranchant dvorezno orožje
    arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
    armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
    arme blanche, muette hladno orožje
    arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
    arme à tir rapide hitrostrelno orožje
    carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
    compagnons, frères d'armes vojni tovariši
    fait masculin d'armes junaško dejanje
    maître masculin d'armes učitelj mečevanja
    le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
    place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
    port masculin d'armes orožni list
    prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
    suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
    vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
    braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
    déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
    être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
    faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
    faire, tirer des armes boriti se
    mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
    (populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
    passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
    porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
    prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
    présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
    régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
    dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
    faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
    tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
    reposez armes! puško k nogi!
    arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
    en venir aux armes pričeti vojno
  • arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati

    s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
    arrêtez! stojte!
    dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
    elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
    arrêter un compte zaključiti račun
    arrêter un domestique najeti služabnika
    arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
    mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
    arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
    ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
    s'arrêter de courir nehati teči
    s'arrêter net nenadoma se ustaviti
    il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali
  • arrière1 [arjɛr] adverbe nazaj; zadaj

    en arrière nazaj; zadaj
    arrière! nazaj!
    faire machine, marche (en) arrière voziti, iti nazaj, obrniti se, figuré preklicati svoje izjave
    faire un pas en arrière stopiti (korak) nazaj
    marcher en arrière ritensko iti
    se renverser en arrière vznak, na hrbet se prekucniti ali pasti
    rester en arrière zadaj ostati, zaostati
    être en arrière sur son temps biti za svojim časom
  • arrimer [-me] verbe transitif močno pričvrstiti, pritrditi (tovor)

    arrimer avec des cordes une malle sur le toit de la voiture pritrditi z vrvmi kovček na streho avtomobila
  • arrivage [arivaž] masculin dospetje blaga, dovoz; dospelo blago; marine prihod ladje

    les arrivages de légumes sont insuffisants dovoz zelenjave je nezadosten
    arrivage de bétail au marché dogon živine na semenj
  • arrivée [arive] féminin prihod; sport cilj; technique dovoz, dovod, dotok

    à mon arrivée ob mojem prihodu
    gare féminin d'arrivée ciljna, namembna postaja
    arrivée finale končna postaja
    arrivée d'essence dovod bencina
    arrivée au sol en parachute pristanek na zemljo s padalom
    arrivée tête-à-tête (sport) mrtvi tek
    le juge à l'arrivée (sport) sodnik na cilju
  • arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

    arriver à cheval prijahati
    arriver en voiture pripeljati se
    arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
    arriver en courant priteči
    il arrive que ... zgodi se, da ...
    cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
    un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
    arriver à échéance zapasti (o menici)
    arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
    arriver à ses fins doseči svoj cilj
    cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
    cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
    cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
    il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
    arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    arriver à bon port dospeti nepoškodovan
    arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
    n'arriver à rien nikamor ne priti
    j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
    il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
    en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
    j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
    y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
    arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
    un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride
  • as [ɑs] masculin as (karta z eno piko), enojka (na kocki); familier, sport prvak, as; aéronautique letalec, ki je sestrelil mnogo nasprotnikov

    as de cœur, de trèfle, de carreau, de pique srčni, križev, karo, pik as
    as du volant, de l'aviation izreden avtomobilski voznik, letalski pilot
    c'est l'as de la classe to je najboljši učenec v razredu
    n'avoir plus d'as dans son jeu biti na koncu s svojimi sredstvi
    (populaire) être aux as plein aux as imeti mnogo denarja
    être ficelé, fichu, foutu (populaire) comme l'as de pique biti slabo oblečen, slabo raščen
    passer quelque chose à l'as prikriti kaj
    elle n'a rien vu, c'est passé à l'as ničesar ni videla, ostalo je prikrito
    veiller à l'as skrbno paziti na kaj
  • ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

    ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
    avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
    prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
    subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
    user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti