Franja

Zadetki iskanja

  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • moisir [mwazir] verbe transitif prekriti, oprhniti s plesnijo

    verbe intransitif se moisir postati plesniv, (s)plesneti; figuré čakati, ostati dolgo na istem mestu
    je ne vais pas moisir ici (figuré, familier) tu ne bom starosti delal, ne bom ostal dolgo tu
  • moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

    à moitié na pol
    à moitié chemin na pol pota
    à moitié plein na pol poln
    à moitié prix za polovično ceno
    de moitié za polovico
    par moitié polovično, v dveh enakih delih
    moitié-moitié ne dobro ne slabo
    moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
    être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
    être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
    partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
    il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
    être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
    (familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!
  • mollasson, ne [-sɔ̃, ɔn] adjectif mehek; masculin, féminin mehkužnik, -ica, figuré cunja, mevža
  • moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

    à ce moment v tem trenutku, zdajle
    au dernier moment v zadnjem trenutku
    au, dans le moment où v trenutku ko
    à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
    dans un moment v hipu, takoj
    dans, sur le moment hipoma, takoj
    de moments en moments nepretrgoma
    d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
    de, dès ce moment od tega trenutka dalje
    depuis un long moment že precej časa
    du moment trenuten, sedanji
    du moment que, oû od trenutka ko, odkar
    en un moment v hipu
    en ce moment v tem trenutku, sedaj
    par moments od časa do časa
    pour le moment trenutno
    sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
    mauvais moment neugoden trenutek
    les derniers moments zadnji trenutki
    moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
    moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
    avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
    n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
    lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
    manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
    saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
    un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • mongolien, ne [-ljɛ̃, ɛn] adjectif, vieilli mongolski
  • monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

    Monnaie kovnica denarja
    en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
    en même monnaie z istim denarjem
    monnaie blanche srebrn denar
    monnaie étrangère tuj, inozemski d.
    monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
    monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
    monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
    circulation féminin de la monnaie denarni promet
    fausse monnaie ponarejen d.
    frappe féminin des monnaies kovanje denarja
    imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
    menue, petite monnaie (denarni) drobiž
    pièce féminin de monnaie novec, kovanec
    n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
    battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
    c'est monnaie courante to se često dogaja
    faire de la monnaie menjati (denar)
    payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
    rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago
  • monopole [-pɔl] masculin monopol, izključna pravica do česa; izključni privilegij

    monopole de l'alcool, du tabac, des allumettes monopol na alkohol, tobak, vžigalice
    monopole d'Etat državni monopol
    monopole de vente monopol na prodajo
    ne pas avoir le monopole de quelque chose ne imeti monopola na kaj
  • moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

    se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
    je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
    vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
    vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
    il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid
  • mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

    se faire mordre pustiti se ujeti
    s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
    mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
    il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
    mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
    ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
    mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
    je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
    mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
    (sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
    chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

    dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
    ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
    péché masculin mortel smrtni greh
    silence masculin mortel mrtvaška tišina
    courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
    donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
    plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna
  • mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

    un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
    à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
    à demi-mot na namig; namigovaje
    au bas mot najmanj
    au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
    en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
    en d'autres mots z drugimi besedami
    en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
    sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
    mot à mot, mot pour mot dobesedno
    (bon) mot dovtip, domislica, šala
    le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
    demi-mot masculin namig
    espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
    (fin) mot poanta, skrivni pomen
    grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
    gros mot psovka, kletvica
    feu masculin de mots besedna igra
    mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
    mots pluriel croisés križanka
    mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
    mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
    mot fin pametna duhovita beseda
    mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
    mot pour rire dovtip, šala
    mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
    mot à double sens, entente dvoumna beseda
    mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
    mot trouvé dobra misel, ideja
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
    avoir des mots (s)pričkati se
    compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
    dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
    ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    se donner le mot domeniti se vnaprej
    n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
    ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
    pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
    fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
    ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
    manger ses mots govoriti nerazločno
    passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
    prendre au mot prijeti za besedo
    traîner ses mots počasi govoriti
    trancher le mot čisto odkrito reči
    se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
    qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
  • moucher [muše] verbe transitif usekniti (un enfant otroka); populaire okregati, ozmerjati

    se moucher usekniti se
    moucher une chandelle, une lampe utrniti svečo, svetilko
    ne pas se moucher du coude (figuré) imeti se za važno osebo
    il s'est fait moucher pošteno je bil okregan
    mouche ton nez! (familier) pometaj pred svojim pragom!
  • moulin [mulɛ̃] masculin mlin; populaire (star) avtomobilski motor

    moulin à eau, à vent, à café, à poivre mlin na vodo, na veter, za kavo, za poper
    moulin à paroles (familier) brbrač, brbralo, čvekač
    moulin à prières molitveni mlinček
    moulin à viande stroj za drobljenje mesa
    se battre contre des moulins à vent boriti se preti umišljenim, imaginarnim sovražnikom
    jeter son bonnet par-dessus des moulins ne se brigati za govoričenje ljudi
    faire venir l'eau à son moulin napeljati vodo na svoj mlin, delati za svoj žep
    faire venir l'eau au moulin de quelqu'un pomagati komu k čemu, priskrbeti mu kaj
    on ne peut être à la fois au four et au moulin ne moreš biti na dveh krajih, povsod hkrati
    on entre ici comme dans un moulin vsakdo lahko vstopi tukaj
  • mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

    se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
    à mourir neizrekljivo strašno
    mourir en héros umreti kot junak
    mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
    mourir d'envie umreti od hrepenenja
    mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
    mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
    mourir en sa peau ostati vedno isti
    mourir à la peine umreti sredi dela
    je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
    mourir à la tâche umreti od dela
    faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
    vous me faites mourir morite, dolgočasite me
    faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
    s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
    c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
    tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
    je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
    les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
    il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
    on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre
  • moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

    par tous les moyens za vsako ceno
    au, par moyen de s pomočjo, s, z
    moyen d'action pripomoček
    moyen de coercition prisilno sredstvo
    moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
    moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
    sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
    moyen d'échange menjalno sredstvo
    moyen de fortune (zasilen) pripomoček
    moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
    moyen de prémunition zaščitno sredstvo
    avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
    il en a les moyens on si to lahko privošči
    avoir des moyens biti premožen, imovit
    disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
    employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
    c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
    il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
    se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
    utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
    il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
    pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
    le moyen? quel moyen? in kako?
    voies et moyens pota in sredstva
    la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
    qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra
  • moyen, ne [mwajɛ̃, ɛn] adjectif srednji; povprečen (ne dober ne slab); poprečen

    en terme moyen v poprečju; poprečno
    âge masculin moyen srednja, poprečna starost
    moyen âge masculin srednji vek (476-1453)
    classe féminin moyenne srednji stan, sloj
    Français moyen poprečni Francoz
    le moyen français srednjeveška francoščina
    Moyen-Orient masculin Srednji vzhod
    vie féminin moyenne poprečna življenjska doba
    température féminin moyenne poprečna temperatura
    il est moyen en français on je povprečen, srednje dober v francoščini
    prendre un moyen terme vzeti srednjo pot