Franja

Zadetki iskanja

  • livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

    se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
    livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
    livrer à la circulation izročiti prometu
    se livrer à la critique kritizirati
    se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
    livrer à domicile dostaviti na dom
    se livrer à des études posvetiti se študiju
    livrer au hasard prepustiti slučaju
    se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
    livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
    se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
    livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon
  • locataire [-tɛr] masculin (stanovanjski) najemnik, zakupnik

    être locataire biti (stanovati kot) najemnik
    locataire de chasse zakupnik lova
    protection féminin des locataires zaščita najemnikov
    sous-locataire masculin, féminin podnajemnik, -ica
  • loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

    se loger nastaniti se
    être logé stanovati
    loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
    loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
    être logé à l'étroit stanovati na tesnem
    où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
    la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
    loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
    loger pour la nuit prenočiti
    être logé à la même enseigne biti v istem položaju
    loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
    trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
    se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
    se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo
  • logis [lɔži] masculin stanovanje, dom, prenočišče; figuré, familier glava, možgani

    sans logis brez doma, brez strehe
    sans-logis masculin brezdomec
    corps masculin de logis glavni del poslopja
    (figuré, familier)

    la folle du logis domišljija, fantazija
    avoir la table et le logis imeti hrano in stanovanje
    être au logis, garder le logis biti, ostati doma
    rentrer au logis vrniti se domov
  • loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

    d'après la loi po, ustrezno zakonu
    loi pénale, criminelle kazenski zakon
    loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
    loi martiale nagli sod
    loi du talion zakon povračila (zob za zob)
    loi électorale volilni zakon
    loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
    loi de la pesanteur zakon težnosti
    lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
    disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
    dans l'esprit de la loi v duhu zakona
    au nom de la loi v imenu zakona
    hors la loi izven zakona
    infraction féminin aux lois kršitev zakonov
    projet masculin de loi zakonski načrt
    avoir force de loi imeti zakonsko moč
    j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
    enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
    faire loi biti obvezen
    je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
    nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
    prendre force de loi postati pravnomočen
    passer en loi postati zakon
    la loi a passé zakon je bil sprejet
    promulguer une loi razglasiti zakon
    prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
    tourner, éluder la loi obiti zakon
    nécessité fait loi sila kola lomi
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • louer1 [lwe] hvaliti, slaviti; odobravati; poveličevati

    se louer de quelque chose (po)hvaliti se s čim, biti čisto zadovoljen, izraziti svoje zadovoljstvo s čim
    Dieu soit loué! hvala bogu!
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

    une lourde tâche težka naloga
    lourde faute težka, huda, groba napaka
    aliment masculin lourd težka jed
    artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
    huile féminin lourde težko olje
    industrie féminin lourde težka industrija
    temps masculin lourd soparno vreme
    odeur féminin lourde močan, oster vonj
    marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
    poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
    avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
    avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
    peser lourd biti težak (nad poprečjem)
    cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
    il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
    lourd de conséquences težkih posledic
    lourd de promesses mnogo obetajoč
  • lubie [lübi] féminin kaprica, muha

    avoir des lubies biti muhav
    il lui prend la lubie de ... pade mu v glavo, da ...
  • lucidité [-dite] féminin jasnost, bistrina; bistrovidnost, jasnovidnost; lucidnost

    avoir sa lucidité biti pri polni zavesti (pameti)
  • lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

    lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
    lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
    lune d'eau (botanique) beli lokvanj
    lune de miel medeni tedni
    lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
    nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
    la lune est dans son plein imamo polno luno
    clair masculin de lune mesečina
    éclipse féminin de lune lunin mrk
    déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
    figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
    phases féminin pluriel de la lune lunine mene
    premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
    de vieilles lunes zastarele ideje
    aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
    aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
    avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
    coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
    demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
    être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
    faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
    il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
    promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
    tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
  • lutte [lüt] féminin borba, boj; rvanje, rokoborba

    lutte gréco-romaine rokoborba
    lutte électorale volilna borba
    lutte des classes razredni boj
    lutte contre le cancer borba proti raku
    lutte contre la vermine pobijanje mrčesa
    lutte pour l'existence, pour la vie borba za obstanek, za življenje
    lutte à la corde (sport) vlečenje vrvi
    de bonne lutte v poštenem boju
    de haute lutte s silo, avtoritativno, z močno voljo
    luttes pluriel civiles državljanska vojna
    abandonner la lutte opustiti boj, vdati se, biti premagan
    entrer en lutte avec quelqu'un začeti s kom boj, spopasti se s kom
  • madré, e [madre] adjectif, vieilli marmoriran, žilnat; figuré prebrisan, zvit, pretkan; masculin zvitorepec, lisjak, pretkanec, prebrisanec

    être madré biti prebrisan, imeti jih za ušesi
  • maigrement [mɛgrəmɑ̃] adverbe borno, siromašno

    être maigrement payé biti borno plačan
  • maigreur [mɛgrœr] féminin mršavost, suhost; figuré pičlost, bornost

    être d'une maigreur effrayante biti strašno mršav
    maigreur des revenus pičli dohodki
    maigreur d'une forêt boren gozd
  • maillot [majo] masculin plenica; maja, majica; kopalna obleka

    maillot de bain (en une, deux pièce(s)) (enodelna, dvodelna) kopalna obleka
    enfant masculin au maillot dete v plenicah, v povoju
    être encore au maillot (figuré) biti še v povojih
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • mairie [mɛri] féminin županstvo; mestna hiša (magistrat)

    étre élu à la mairie biti izvoljen za župana