Franja

Zadetki iskanja

  • *hic [ik] masculin

    voilà le hic, c'est là le hic tu je (v tem je) zapreka, glavna težkoča; za tem grmom tiči zajec
  • *honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

    j'ai honte sram me je
    avoir honte sramovati se
    se couvrir de honte blamirati se
    j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
    faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
    faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
    mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
    perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
    tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
    courte honte blamaža
    fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost
  • infection [-ksjɔ̃] féminin okužba, okuženje; kužen smrad; figuré okužitev, zastrupitev

    c'est une infection strašen smrad je tu
    foyer masculin d'infection infekcijsko ognjišče
  • innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

    jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
    remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
    la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
    condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
    être innocent du crime ne biti kriv zločina
    tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
    faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
    plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost
  • item [itɛm] adverbe prav tako; dalje; masculin, commerce (računska) postavka, točka, familier težava

    voilà l'item za tem grmom tiči zajec, tu je težava
  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati

    languir d'ennui umirati od dolgega časa
    languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
    la conversation languit pogovor zastaja
    les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
    ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
    je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
    faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda

    civet masculin de lièvre zajčji ragu
    cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
    mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    lièvre de gouttière (populaire) maček
    courir comme un lièvre zelo hitro teči
    courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
    être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
    soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
    c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • manque [mɑ̃k] masculin manjkanje; pomanjkanje; nedostatek; manko; manjkajoči znesek; primanjkljaj, deficit

    manque de capitaux, de devises pomanjkanje kapitala, deviz
    manque d'attention nepazljivost, nepozornost
    manque de bras pomanjkanje delovne sile
    manque en caisse manko, primanjkljaj v blagajni
    manque de logements pomanjkanje stanovanj
    manque de courant (él) izpad toka
    manque d'esprit duševna revščina
    manque de parole prelomitev besede
    manque de soin zanikrnost, nemarnost
    manque de travail pomanjkanje dela, brezposelnost
    un manque à gagner izguba dobička, na katerega smo računali, a ga nismo realizirali
    à la manque slab
    un sportif à la manque slab športnik
    par manque de zaradi pomanjkanja, zaradi odsotnosti, ker ni ...
    par manque de précaution, un accident est vite arrivé zaradi neprevidnosti je nesreča hitro tu
    être de manque manjkati
  • marmite [-mit] féminin lonec (za kuhanje); kotel; argot, militaire granata

    marmite autoclave, à pression (= cocotte féminin minute) brzokuhalni lonec
    nez masculin en pied de marmite sedlast nos
    marmite norvégienne kuhalni zaboj
    marmite de Papin Papinov lonec
    faire bouillir, faire aller la marmite prispevati svoj del(ež) h gospodinjstvu
    la marmite est renversée (familier) tu ni več kaj dobiti
  • masse2 [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)

    masse de mineur rudarsko kladivo
    coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
    n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene
  • me [mə] pronom me, mi

    me voici! tu sem!
    me voilà tranquille sedaj sem miren
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

    en, sur mer na morju
    par mer po morju
    sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
    mer agitée (zmerno) razburkano morje
    la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
    mer basse oseka
    mer belle malo razburkano morje
    mer calme mirno, gladko morje
    mer de feu (figuré) ognjeno morje
    mer de glace ledeno morje
    mer très grosse zelo razburkano morje
    mer d'huile kot zrcalo gladko morje
    la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
    mer orageuse viharno morje
    mer de sable peščena puščava
    mers de sang potoki krvi
    mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
    air masculin de la mer morski zrak
    anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
    bain masculin de mer morska kopel
    bras masculin de mer morski rokav
    les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
    écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
    empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
    gens masculin pluriel de mer pomorščaki
    loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
    mal masculin de mer morska bolezen
    paquet masculin de mer slap valov
    pleine mer plima
    vert mer motsko zelen
    chercher par terre et mer vsepovsod iskati
    il y a de la mer morje je razburkano
    c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
    c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
    ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
    prendre la mer izpluti na morje (ladja)
    tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
    homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!
  • milieu [miljö] masculin sredina, sreda; okolje, miljé; (duhovna) atmosfera; srednja pot, kompromis; vezni člen; prehod; argot, figuré podzemlje

    au milieu de sredi
    au beau milieu, en plein milieu (prav) v sredi, v sami sredi
    dans mon milieu v mojih krogih, v mojem običajnem krogu
    dans les milieux informés v informiranih krogih
    depuis le milieu du 19e siècle od sredine 19. stoletja dalje
    milieux commerciaux, officiels poslovni, uradni krogi
    juste milieu zlata sredina
    langue féminin du milieu jezik topovov, gangsterjev, podzemlja
    parti masculin du milieu (politique) sredinska stranka
    théorie i des milieux teorija miljejev
    garder le juste milieu držati se zlate sredine
    tenir le milieu zavzemati sredino, ležati v sredini
    il n'y a pas de milieu tu ni nikake sredine, tu je le eno, ali - ali
  • minute [minüt] féminin

    1. minuta; trenutek, moment

    2. original, izvirnik

    3. histoire mala pisava, male črke; interjection, familier trenutek! počasi! stoj!

    à la minute (familier) na minuto (točno)
    de minute en minute od minute do minute
    dans la minute, dans une minute (familier) v hipu, takoj
    une minute! trenutek!
    minute de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) minuta pogovora
    minute de jugement original sodbe
    observer une minute de silence en l'honneur des morts de la guerre počastiti padle v vojni z enominutnim molkom
    il va revenir d'une minute à l'autre vsak hip bo tu; adjectif, familier zelo hiter, hitro narejen
    entrecôte féminin minute hitro narejena, pečena bržola
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • moisir [mwazir] verbe transitif prekriti, oprhniti s plesnijo

    verbe intransitif se moisir postati plesniv, (s)plesneti; figuré čakati, ostati dolgo na istem mestu
    je ne vais pas moisir ici (figuré, familier) tu ne bom starosti delal, ne bom ostal dolgo tu