Franja

Zadetki iskanja

  • haleine [alɛn] féminin sapa, dih

    haleine forte, mauvaise neprijeten duh iz ust
    hors d'haleine zasopel, brez sape
    sans haleine čisto izčrpan
    tout d'une haleine vse v eni sapi
    ouvrage masculin de longue haleine dolgotrajno delo
    courir à perdre haleine na vso moč teči
    être en haleine biti v polnem delu
    perdre haleine ob sapo priti
    prendre haleine sapo loviti, zajeti
    reprendre haleine spet k sapi priti, oddahniti si
    tenir quelqu'un en haleine držati koga v napetosti, negotovosti o nadaljnjem razvoju dogodkov, pritegovati njegovo stalno pozornost
  • *haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

    la haute (populaire) visoki krogi
    l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
    à haute voix glasno
    au haut de na višini (česa)
    au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
    de haut od zgoraj, figuré zviška
    de haute lutte s silo, siloma
    de haute mer visokomorski
    de haute tête dvignjene glave
    d'en haut od zgoraj, z neba
    du haut de z vrha
    du haut du balcon z balkona
    du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
    en haut zgoraj, navzgor, kvišku
    en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
    là-haut tam, tu gori, zgoraj
    sur le haut du jour okoli poldneva
    tout haut čisto glasno
    haut la main brez truda, lahkó, igraje
    haut les mains! roke kvišku!
    haut les bras! na delo
    haut les cœurs! kvišku srca!
    la mer est haute morje je razburkano
    Chambre haute (politique) gornja zbornica
    (chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
    mer féminin haute plima
    ton masculin haut aroganten ton
    ville féminin haute gornje mesto
    ordre masculin d'en haut višji ukaz
    le Très-Haut (religion) Vsemogočni
    haut-allemand, e visokonemški
    haut et court kratkomalo
    haute antiquité féminin davni stari vek
    la Haute Italie gornja Italija
    les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    haut commandement masculin višje poveljstvo
    haute conjoncture féminin visoka konjunktura
    haute considération féminin visoko čislanje
    haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
    Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
    la Haute Couture vodilne modne hiše
    hautes études féminin pluriel visokošolske študije
    haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
    la haute finance denarna aristokracija
    haut fourneau masculin plavž
    haute futaie féminin visoki gozd
    haute main féminin glavno vodstvo
    haut mal masculin božjast
    la haute mer odprto morje
    haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
    haute nouveauté féminin zadnja modna novost
    haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
    haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
    haute trahison féminin veleizdaja
    haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
    avoir la haute main imeti premoč
    avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
    avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
    avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
    avoir de hautes visées visoko stremeti
    être haut de jambes imeti dolge noge
    faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
    gagner le haut zbežati
    jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
    marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
    parler haut glasno govoriti
    penser tout haut glasno misliti
    porter haut la tête visoko nositi glavo
    le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
    regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
    tenir la bride haute brzdati, krotiti
    tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
    tenir en haute estime visoko ceniti
    tenir le haut du pavé biti gospodar po
  • histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

    histoire d'amour ljubezenska zgodba
    histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
    histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
    histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
    histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
    histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
    histoire naturelle prirodopis
    histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
    histoire sainte biblijska zgodba
    histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
    avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
    il me cherche une histoire išče prepira z menoj
    être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
    faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
    il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
    faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
    c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
    raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
    que d'histoires! kakšne sitnosti!
    c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
    c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
    le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
    je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
    histoire de z (edinim) namenom, da ...
    il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
    histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo
  • homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

    homme d'action človek dejanj
    homme d'affaires posloven človek
    homme d'argent sebičen, lakomen človek
    homme d'un certain âge starejši človek
    homme de bien poštenjak
    homme des bois (figuré) orangutan
    bon homme dobričina
    homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
    homme de confiance zaupnik
    homme de corps tlačan
    homme de couleur nebelec
    homme d'équipe progovni delavec
    homme d'esprit duhovit človek
    homme d'Etat državnik, politik
    un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
    homme fait zrel mož
    l'homme qu'il faut pravi človek
    homme à femmes ženskar
    homme de finance finančnik
    homme de guerre vojščak, vojak
    homme d'honneur poštenjak
    homme du jour junak dneva
    homme de lettres književnik
    homme lige fevdnik
    homme de loi pravnik
    homme de marque odličnik
    homme de mer mornar
    homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
    homme de monde svetovnjak
    homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
    homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
    homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
    homme du peuple človek iz ljudstva
    homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
    homme politique politik, državnik
    homme au pouvoir oblastnik
    homme public človek javnega življenja
    homme de qualité odličen, imeniten človek
    homme de rien pritepenec
    homme de robe sodnik; uradnik
    homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
    homme de tête odločen človek
    bout masculin d'homme pritlikavček
    comme un seul homme kot en mož, soglasno
    le fils de l'homme (religion) Kristus
    folle des hommes nora na moške
    galant homme galanten človek, kavalir
    jeune homme mladenič, mlad mož
    bonne pâte d'homme dobrodušen človek
    premier homme pračlovek
    race féminin d'hommes človeško pleme
    vêtement masculin d'homme moška obleka
    dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
    être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
    il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
    je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
    je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
    étre tout à fait un homme biti cel mož
    trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
    les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
    vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
    c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
    homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
    parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
    l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne
  • ici [isi] adverbe tu, tukaj; sem, semkaj

    d'ici od tu, od tod
    par ici tod, tu skozi
    ici-bas tu doli, na tem svetu
    d'ici-bas zemeljski
    jusqu'ici do tu, do sedaj, doslej
    d'ici là dotlej; medtem
    d'ici peu v kratkem
    d'ici en huit čez teden dni
    d'ici à ce que (subj) dokler ne
    d'ici (à) demain do jutri (zjutraj); še dolgo
    d'ici un an čez leto dni
    d'ici trois jours čez tri dni
    d'ici près čisto blizu
    à partir d'ici od tu, odslej, od sedaj naprej
    j'en ai jusqu'ici (familier) sit sem tega, čez glavo imam že tega
    il n'en est pas question d'ici longtemps o tem še dolgo ne more biti govora
  • imbu, e [ɛ̃bü] adjectif prežet, prepojen; poln

    être imbu d'une idée biti čisto prevzet od neke ideje
    imbu de préjugés poln predsodkov
    imbu de sa valeur domišljav, nadut
  • inonder [inɔ̃de] verbe transitif po-, pre-plaviti; na-, pre-močiti

    la sueur inonde son visage pot mu obliva obraz
    j'ai été inondé par une averse ploha me je čisto premočila
    inonder un pays de produits étrangers preplaviti deželo s tujimi proizvodi
    une joie immense inonde mon cœur srce mi je prepolno veselja
    s'inonder les cheveux de parfum namočiti si lase s parfumom, naparfumirati si lase
    Paris est inondé de touristes Pariz je preplavljen s turisti
  • iota [jɔta] masculin jota (grški i)

    pas un iota čisto nič, prav nič
    il n'y manque pas un iota ne manjka niti pičica na i
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

    à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
    en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
    dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
    par lettre s pismom
    lettre d'achat kupno pismo
    lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
    lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
    lettre-avion pismo z letalsko pošto
    lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
    lettre de change menica
    lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
    lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
    lettre de chargement tovorni list
    lettre circulaire okrožnica
    lettre de condoléance sožalno pismo
    lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
    lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
    lettres de créance (diplomatske) poverilnice
    lettre de crédit kreditno pismo
    lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
    lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
    lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
    lettre de félicitations pismo s čestitkami
    lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
    lettre initiale začetna črka
    lettre d'introduction priporočilno pismo
    lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
    lettre majuscule, lettre capitale velika črka
    lettre minuscule mala črka
    lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
    lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
    lettre morte (figuré) mrtva črka
    lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
    lettre particulière, privée zasebno pismo
    lettre pastorale pastirsko pismo
    lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
    lettre pneumatique pismo po cevni pošti
    lettre de procuration pooblastilo
    lettre de recommandation priporočilno pismo
    lettre recommandée priporočeno pismo
    lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
    lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
    lettre de voiture tovorni list, spremnica
    classeur masculin de lettres urejevalec pisem
    c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
    docteur des lettres doktor filozofije
    faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
    grande, petite lettre velika, mala črka
    homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
    papier masculin à lettres pisemski papir
    payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
    secret masculin des lettres pisemska tajnost
    tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
    acquitter une lettre de change izplačati menico
    affranchir une lettre frankirati pismo
    avoir des lettres biti načitan, izobražen
    être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
    lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
    mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
    passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
    poster une lettre poslati pismo po pošti
    prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
    rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
    tirer une lettre de change izstaviti menico
  • liard [ljar] masculin star francoski novčič (1 para); botanique jagned; vezika

    n'avoir pas un liard biti čisto brez denarja (cvenka)
  • lieue [ljö] féminin (stara) milja (4 km)

    lieue carrée kvadratna milja
    lieue kilométrique kilometrska milja (5 km)
    lieue maritime morska milja (5,555 km)
    à cent, mille lieues de (familier) kilometre daleč od
    être à cent lieues d'ici (figuré) biti čisto drugje (z mislimi), ne biti pri stvari, biti v »oblakih«
    il le sent d'une lieue (familier) to se mu že od daleč vidi
  • louer1 [lwe] hvaliti, slaviti; odobravati; poveličevati

    se louer de quelque chose (po)hvaliti se s čim, biti čisto zadovoljen, izraziti svoje zadovoljstvo s čim
    Dieu soit loué! hvala bogu!
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

    lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
    lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
    lune d'eau (botanique) beli lokvanj
    lune de miel medeni tedni
    lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
    nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
    la lune est dans son plein imamo polno luno
    clair masculin de lune mesečina
    éclipse féminin de lune lunin mrk
    déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
    figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
    phases féminin pluriel de la lune lunine mene
    premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
    de vieilles lunes zastarele ideje
    aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
    aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
    avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
    coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
    demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
    être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
    faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
    il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
    promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
    tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • manteau [mɑ̃to] masculin plašč; ogrinjalo; figuré pretveza, izgovor

    sous le manteau skrivaj, čisto tiho; pod pretvezo
    manteau cache-poussière, de caoutchouc, de fourrure, de pluie plašč proti prahu, gumijast, krznen, dežni plašč
    manteau de monsieur, de dame, d'enfant moški, damski, otroški plašč
    manteau d'été, d'hiver, de demi-saison poletni, zimski, prehodni plašč
    mettre, enlever, pendre son manteau obleči, sleči, obesiti (svoj) plašč
  • marteau [marto] masculin kladivo (tudi sport, musique, anatomie); tolkačna vratih; adjectif, populaire, invariable nor, prismojen

    entre le marteau et l'enclume v škripcih, v stiski
    marteau de forge kovaško kladivo
    la faucille et le marteau srp in kladivo
    requin masculin marteau kladovnica (riba)
    lancement, lancer masculin du marteau (sport) met kladiva
    avoir un coup de marteau ne biti čisto pri pravi pameti
    être marteau (populaire) biti prismojen, nor
    passer sous le marteau (figuré) priti na boben
    il a reçu un coup de marteau sur la tête on ni uravnovešen