Franja

Zadetki iskanja

  • journalisme [-lism] masculin časnikarstvo, novinarstvo; časniki, (dnevni) tisk, časnikarji

    faire du journalisme biti novinar, ukvarjati se s časnikarstvom
  • journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan

    journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
    la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
    journée de travail delovni dan
    faire journée blanche izostati od dnevnega dela
    homme de journée dninar, dnevničar
    la Journée du Combattant dan borca
    journée aéronautique dan letalstva
    être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
    travail masculin à la journée šihtno delo
    travailler à pleine journée celodnevno delati
    femme féminin de journée postrežnica; snažilka
    des journées entières cele dneve
    toute la sainte journée ves ljubi božji dan
    (de) toute la journée ves dan
    à grandes, petites journées hitro, počasi
    journée de chômage dan, ko se ne dela
    les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
    mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi
  • juge [žüž] masculin sodnik, razsodnik, razsojevalec

    juge-arbitre (sport) sodnik
    bon juge (figuré) poznavalec
    premier juge prvostopni sodnik
    juge d'appel, de faillite, populaire apelacijski, konkurzni, ljudski sodnik
    juge de l'enfance, des mineurs sodnik za mladoletne
    juge suppléant sodnik namestnik
    juge de touche (sport) stranski sodnik
    juge des tutelles, tutélaire skrbniški sodnik
    s'ériger en juge postaviti se za sodnika
    être juge et partie biti si sodnik v lastni zadevi
    renvoyer devant le juge izročiti sodišču
  • jurisprudence [-prüdɑ̃s] féminin pravoznanstvo, tolmačenje zakona po sodiščih

    faire jurisprudence biti merodajen, imeti veljavo
  • jus [žü] masculin sok; populaire voda, črna kava, familier bencin, familier električni tok

    jus de fruits, de citron, de raisin sadni, citronin, grozdni sok
    (familier) jus de la treille, de la vigne vino
    jus de viande mesni sok
    (populaire) avoir du jus biti eleganten, šik
    jus de bâton batine
    c'est jus vert et vert jus to je eno in isto
    laisser cuire quelqu'un dans son jus pustiti koga v njegovih težavah
    (populaire) un bon jus dobra kava
    (populaire) balancer quelqu'un au jus zagnati koga v vodo
    (populaire) il n'y a plus de jus ni več (električnega) toka
    (populaire) ça vaut le jus to se izplača
  • jusque, (poétique) jusques [žusk(ə)] préposition do, tja do

    il fouilla partout et regarda jusque sous le lit prebrskal je vse in pogledal celó pod posteljo
    jusqu'à do
    jusqu'à la mort do smrti
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega, do preklica
    jusqu'à quel point kako daleč
    jusqu'à présent doslej
    jusqu'à quand doklej, kako dolgo še
    jusqu'aujourd'hui do danes
    du matin jusqu'au soir od jutra do večera
    jusque et y compris do vključno
    jusqu'en ces dernières années še v zadnjih letih
    jusqu'ici do sem, doslej
    jusque-là do tja, dotlej
    jusqu'où do kod, kako daleč
    aimer jusqu'à ses ennemis ljubiti celó svoje sovražnike
    il alla jusqu'à dire que ... on je celó rekel, da ...
    j'en ai jusque là (familier) tega imam že čez glavo dovolj
    être enfoncé jusqu'au cou dans quelque chose (figuré) biti do vratu v kaki stvari
    jusqu'à ce que do trenutka ko; dokler ne
  • justifier [-fje] verbe transitif upravičiti; utemeljiti; opravičiti, dokazati nedolžnost

    justifier de son identité dokazati svojo identiteto
    justifier d'une condition izpolniti pogoj
    la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
    se justifier dokazati svojo nedolžnost; biti utemeljen
  • kaki [kaki] masculin smokva kaki; rumeno rjav, kaki; masculin kaki barva, tkanina take barve

    chemise féminin kaki rumeno rjava srajca
    être habillé de kaki biti oblečen v kaki uniformo
  • knock-out [nɔkaut] masculin (kratica: k.-o.) masculin odločilni udarec v boksarskem boju; uničenje

    être knock-out biti knockoutiran
    battu par knock-out premagan z knockoutom
    mettre quelqu'un knock-out knockoutirati koga
  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • lâcher1 [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti

    lâcher un verre spustiti kozarec na tla
    lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
    lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
    faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
    lâcher pied zbežati
    lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
    lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
    lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
    lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
    lâcher le paquet (populaire) priznati
    lâcher ses études opustiti študij
    ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti
  • lange [lɑ̃ž] féminin plenica, povoj

    être encore dans les langes biti še v povojih
    changer les langes d'un enfant menjati plenice otroku
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

    lanterne sourde (svetilka) slepica
    lanterne vénitienne lampijonček
    à la lanterne! obesite ga!
    lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
    avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
    éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
    éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
    prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
    faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti
  • lard [lar] masculin slanina

    lard fumé prekajena slanina
    tranche féminin de lard rezina slanine
    pierre féminin de lard (minéralogie, mines) salovec
    (populaire) un gros lard debeluhar
    (populaire) tête féminin de lard tepec (psovka)
    il a mangé le lard (figuré, familier) on je kriv
    être vilain comme lard jaune (familier) biti star skopuh
    (se) faire du lard debeliti se (zaradi nedelavnosti, lenarjenja)
    ne pas jeter son lard aux chiens (figuré, familier) na vsak dinarček gledati
  • large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

    de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
    dans une large mesure v veliki meri
    au long et au large na vse strani
    au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
    en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
    au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
    vent masculin du large veter z morja
    vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
    aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
    avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
    avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
    avoir deux mètres de large biti 2 m širok
    être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
    faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
    ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
    être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
    gagner le large izpluti na odprto morje
    prendre le large zbežati
    au large! odstranite se! nazaj!
  • larme [larm] féminin solza; figuré majhna količina vina ipd.

    larmes pluriel de plomb šibre, svinčena zrna
    une larme de vin malce vina
    ému, touché (jusqu')aux larmes do solz ganjen
    torrent masculin de larmes potok solza
    vallée féminin de larmes solzna dolina
    avoir toujours la larme à l'œil biti pretirano čustven
    avoir des larmes dans la voix govoriti z ginjenostjo
    j'ai la larme à l'œil na jok mi gre
    être (tout) en larmes biti (ves) v solzah, jokati
    faire venir les larmes aux yeux de quelqu'un, arracher des larmes à quelqu'un koga do solz ganiti
    fondre en larmes topiti se v solzah
    rire aux larmes do solz se smejati
    pleurer à chaudes larmes bridko jokati
    se noyer dans les larmes utapljati se v solzah
    verser des larmes de joie jokati od veselja
    verser des larmes de crocodile točiti krokodilove solze
  • larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt

    le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
    donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
    s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
    l'occasion fait le larron prilika naredi tatu
  • lasser [lase] verbe transitif utruditi; figuré dolgočasiti, moriti, na živce iti

    se lasser utruditi se; figuré naveličati se, biti sit česa
  • latin, e [latɛ̃, in] adjectif latinski; masculin latinščina

    Eglise féminin latine zapadna (rimskokatolika) Cerkev
    langue féminin latine latinski jezik, latinščina
    latin masculin vulgaire ljudska (pogovorna) latinščina
    Amérique féminin latine latinska (romanska) Amerika
    nations féminin pluriel latines romanski narodi
    Quartier masculin Latin študentovska četrt v Parizu
    latin masculin de cuisine žargon, ki je narejen iz francoskih besed z latinskimi obrazili
    être au bout de son latin biti pri kraju s svojo učenostjo
    j'y perds mon latin tega ne razumem, tega si ne znam razložiti
    il sait, il entend son latin (figuré) on ni na glavo padel
    c'est du latin to mi je španska vas