Franja

Zadetki iskanja

  • journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan

    journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
    la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
    journée de travail delovni dan
    faire journée blanche izostati od dnevnega dela
    homme de journée dninar, dnevničar
    la Journée du Combattant dan borca
    journée aéronautique dan letalstva
    être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
    travail masculin à la journée šihtno delo
    travailler à pleine journée celodnevno delati
    femme féminin de journée postrežnica; snažilka
    des journées entières cele dneve
    toute la sainte journée ves ljubi božji dan
    (de) toute la journée ves dan
    à grandes, petites journées hitro, počasi
    journée de chômage dan, ko se ne dela
    les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
    mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi
  • joyau [žwajo] masculin dragulj, dragotina; pluriel nakit

    joyaux pluriel de la couronne kronski dragulji; figuré redka in lepa stvar
  • joyeux, euse [žwajö, z] adjectif vesel, židane volje, zadovoljen

    bande féminin joyeuse vesela družba
    joyeux compère veseli bratec
    mener joyeuse vie živeti v veselju in zabavi
  • jucher [-še] verbe transitif visoko postaviti ali obesiti; verbe intransitif visoko stanovati

    se jucher sesti na vejo (gredo) za spanje (ptice)
    l'enfant se jucha difficilement sur l'âne otrok je s težavo zlezel in sedel na osla
  • jus [žü] masculin sok; populaire voda, črna kava, familier bencin, familier električni tok

    jus de fruits, de citron, de raisin sadni, citronin, grozdni sok
    (familier) jus de la treille, de la vigne vino
    jus de viande mesni sok
    (populaire) avoir du jus biti eleganten, šik
    jus de bâton batine
    c'est jus vert et vert jus to je eno in isto
    laisser cuire quelqu'un dans son jus pustiti koga v njegovih težavah
    (populaire) un bon jus dobra kava
    (populaire) balancer quelqu'un au jus zagnati koga v vodo
    (populaire) il n'y a plus de jus ni več (električnega) toka
    (populaire) ça vaut le jus to se izplača
  • jusque, (poétique) jusques [žusk(ə)] préposition do, tja do

    il fouilla partout et regarda jusque sous le lit prebrskal je vse in pogledal celó pod posteljo
    jusqu'à do
    jusqu'à la mort do smrti
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega, do preklica
    jusqu'à quel point kako daleč
    jusqu'à présent doslej
    jusqu'à quand doklej, kako dolgo še
    jusqu'aujourd'hui do danes
    du matin jusqu'au soir od jutra do večera
    jusque et y compris do vključno
    jusqu'en ces dernières années še v zadnjih letih
    jusqu'ici do sem, doslej
    jusque-là do tja, dotlej
    jusqu'où do kod, kako daleč
    aimer jusqu'à ses ennemis ljubiti celó svoje sovražnike
    il alla jusqu'à dire que ... on je celó rekel, da ...
    j'en ai jusque là (familier) tega imam že čez glavo dovolj
    être enfoncé jusqu'au cou dans quelque chose (figuré) biti do vratu v kaki stvari
    jusqu'à ce que do trenutka ko; dokler ne
  • kif-kif [kifkif] adjectif, invariable, (populaire)

    c'est du kif-kif to je eno in isto, to je vseeno
    c'est kif-kif to je isto
  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lame1 [lam] féminin klina, rezilo, ostrina; tenka ploščica

    lame aiguë, émoussée du couteau ostro, skrhano rezilo noža
    lame d'or zlata pena
    lame de rasoir, de scie klina britve, platnica žage
    une fine lame (figuré) dober mečevalec
    visage masculin en lame de couteau dolg in tanek obraz
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • lancer2 [lɑ̃se] masculin met, lučaj; spustitev (golobov); (sport)

    sauts et lancers skoki in meti
  • laps, e [laps] adjectif versko odpadniški

    laps et relaps ki je prostovoljno vstopil v katoliško vero in nato zopet odpadel od nje
  • large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

    de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
    dans une large mesure v veliki meri
    au long et au large na vse strani
    au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
    en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
    au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
    vent masculin du large veter z morja
    vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
    aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
    avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
    avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
    avoir deux mètres de large biti 2 m širok
    être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
    faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
    ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
    être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
    gagner le large izpluti na odprto morje
    prendre le large zbežati
    au large! odstranite se! nazaj!
  • larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt

    le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
    donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
    s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
    l'occasion fait le larron prilika naredi tatu
  • lèche-vitrines [lɛvitrin] masculin, familier ogledovanje izložbenih oken

    faire du lèche-vitrines pohajkovati in ogledovati izložbe
  • lever1 [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

    lever le camp podreti tabor (in oditi)
    lever le coude (familier) rad ga piti
    lever une défense ukiniti prepoved
    lever les épaules skomigniti z rameni
    lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
    lever la garde menjati stražo
    lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
    lever le lièvre prepoditi zajca
    lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
    lever le masque (figuré) sneti krinko
    lever un obstacle odstraniti oviro
    lever une option optirati
    lever le pied (familier) pobegniti
    lever la séance zaključiti sejo
    lever les scellés odpečatiti
    lever la table vstati od mize
    lever la tête glavo visoko nositi
    lever des troupes nabirati čete (vojsko)
    lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
    lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
    il lève la crête (figuré) greben mu raste
    se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
    le jour se lève dani se
  • librairie [-ri] féminin knjigarna; knjigotrštvo

    librairie ancienne et moderne knjigarna in antikvariat
    librairie classique knjigarna šolskih knjig
    librairie universitaire univerzitetna knjigarna
    librairie commissionnaire komisijska knjigarna
    librairie d'occasion antikvariat; vieilli knjižnica
  • lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

    le contrat me lie pogodba me veže
    lier conversation začeti pogovor
    lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
    lier une sauce zgostiti omako z moko
    lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
    avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
    j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
    j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
    lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
    être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
    être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    se lier zavezati se, povezati se
    lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti