Franja

Zadetki iskanja

  • imprévu, e [ɛ̃prevü] adjectif nepredviden, nepričakovan, nenaden, presenetljiv; masculin nepričakovan dogodek

    en cas d'imprévu v primeru nečesa nepredvidenega
    sauf l'imprévu če ne pride kaj nepričakovanega vmes
    faire la part de l'imprévu z vsem računati, biti na vse pripravljen
  • indication [-kasjɔ̃] féminin naznanilo, podatek, informacija; prijava; označba, znak; migljaj; médecine indikacija

    indication d'heure napoved časa (v radiu itd.)
    indications techniques tehnični podatki
    sauf indication contraire če ne bo drugače naznanjeno
    donner une fausse indication dati napačno informacijo
    suivre les indications du médecin držati se zdravniških navodil
  • indispensable [ɛ̃dispɑ̃sabl] adjectif neobhodno (nujno) potreben; nepogrešljiv; masculin najnujneje potrebno

    indispensable à la vie življenjsko potreben (važen)
    si c'est indispensable če je nujno potrebno, če ne gre drugače
    minimum masculin indispensable pour subsister eksistenčni minimum
  • innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

    jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
    remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
    la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
    condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
    être innocent du crime ne biti kriv zločina
    tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
    faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
    plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost
  • inquiéter [ɛ̃kjete] verbe transitif vznemirjati, zbujati zaskrbljenost, skrbeti

    s'inquiéter skrbi si delati, biti zaskrbljen (de zaradi, za); pobrigati se za
    sa santé m'inquiète njegovo zdravje me skrbi
    ne s'inquiéter de rien nobenih skrbi si ne delati
    vous n'avez pas là de quoi vous inquiéter ni se vam treba vznemirjati
    personne ne s'est inquiété de si c'est vrai nihče si ni vzel truda, da bi poizvedel, če je to res
    il faut s'inquiéter d'avoir du charbon treba se bo pobrigati, da dobimo premog
    sans être inquiété nenadlegovan
  • jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

    ne ... jamais nikoli, nikdar
    jamais plus nikdar več
    à (tout) jamais, pour jamais za vedno
    au grand jamais prav nikoli (več)
    jamais de la vie prav nikoli
    si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
    plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
    c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
    il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
    cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
    fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
    mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • lors [lɔr] adverbe tedaj

    dès lors od tedaj
    dès lors que kakor hitro
    lors de (son départ) ob (njegovem odhodu)
    pour lors za tedaj, za ta primer
    lors même que tudi če
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mémoire1 [memwar] féminin spomin

    à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
    de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
    de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
    en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
    manque masculin de mémoire pozabljivost
    mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
    mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    mémoire locale, des lieux krajevni spomin
    n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
    avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
    avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
    avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
    avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
    conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
    dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
    garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
    laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
    rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
    si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
    cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
    empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • miracle [-rakl] masculin čudež

    par miracle kot po čudežu, čudežno
    miracle économique gospodarski čudež
    croyance féminin aux miracles verovanje, vera v čudeže
    croire aux miracles verjeti v čudeže, biti lahkoveren in optimističen
    crier (au) miracle ne se moči dovolj načuditi
    c'est un miracle de vous voir! no, odkod pa ti?
    ce serait un miracle qu'il réussisse bil bi čudež, če bi se mu posrečilo, če bi uspel
    cela se peut sans miracle (familier) to ni noben čudež
    faire des miracles (figuré) delati čudeže
    tenir du miracle mejiti na čudež
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

    se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
    je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
    vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
    vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
    il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid
  • mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

    se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
    à mourir neizrekljivo strašno
    mourir en héros umreti kot junak
    mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
    mourir d'envie umreti od hrepenenja
    mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
    mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
    mourir en sa peau ostati vedno isti
    mourir à la peine umreti sredi dela
    je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
    mourir à la tâche umreti od dela
    faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
    vous me faites mourir morite, dolgočasite me
    faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
    s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
    c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
    tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
    je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
    les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
    il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
    on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre
  • naïf, ive [naif, iv] adjectif naiven, neizkušen, otročji, preprost, naraven, neizumetničen; masculin naivnež

    tu es naïf de penser que ... naiven si, če misliš, da ...
    faire le naïf delati se naivnega
  • ne [nə] adverbe ne

    ne ... que samo, le, šele
    ne ... guère komaj
    ne ... jamais que vedno le
    ne ... pas ne
    ne ... personne nikogar
    personne, nul ... ne nikdo
    ne ... plus ne več
    ne ... point (nikakor) ne
    il ne fait que de sortir pravkar je šel ven
    je crains qu'il ne vienne bojim se, da pride
    ne-m'oubliez-pas masculin, botanique spominčica
    je n'ose le dire ne upam si tega reči
    si je ne me trompe če se ne motim
    ne croire ni à Dieu ni au diable ne verjeti ne v Boga ne v hudiča
  • nécessité [-site] féminin potreba, nuja, sila, pomanjkanje; potrebnost, nujnost, neizogibnost

    nécessité vitale življenjska potreba
    nécessité absolue neizbežna nujnost
    par nécessité iz potrebe, po sili
    obéir par nécessité po sili (primoran) ubogati
    en cas de nécessité v primeru potrebe, če bo treba
    de première nécessité, de toute nécessité nepogrešljiv, neizogibno potreben
    sans nécessité brez potrebe
    faire de nécessité vertu iz sile krepost napraviti, neprijetne in neizogibne stvari radevolje prenašati ali delati
    réduire quelqu'un à la nécessité, mettre quelqu'un dans la nécessité koga prisiliti (de k)
    nécessité n'a point de loi sila kola lomi
    nécessité est mère d'industrie sila napravi človeka iznajdljivega
    nécessités pluriel de la vie življenjske potrebščine