Franja

Zadetki iskanja

  • arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

    par les armes z orožjem, s silo
    arme à double tranchant dvorezno orožje
    arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
    armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
    arme blanche, muette hladno orožje
    arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
    arme à tir rapide hitrostrelno orožje
    carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
    compagnons, frères d'armes vojni tovariši
    fait masculin d'armes junaško dejanje
    maître masculin d'armes učitelj mečevanja
    le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
    place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
    port masculin d'armes orožni list
    prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
    suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
    vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
    braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
    déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
    être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
    faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
    faire, tirer des armes boriti se
    mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
    (populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
    passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
    porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
    prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
    présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
    régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
    dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
    faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
    tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
    reposez armes! puško k nogi!
    arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
    en venir aux armes pričeti vojno
  • arrière1 [arjɛr] adverbe nazaj; zadaj

    en arrière nazaj; zadaj
    arrière! nazaj!
    faire machine, marche (en) arrière voziti, iti nazaj, obrniti se, figuré preklicati svoje izjave
    faire un pas en arrière stopiti (korak) nazaj
    marcher en arrière ritensko iti
    se renverser en arrière vznak, na hrbet se prekucniti ali pasti
    rester en arrière zadaj ostati, zaostati
    être en arrière sur son temps biti za svojim časom
  • assassin, e [asasɛ̃, in] adjectif, poétique morilski, morilen, ubijalen; masculin morilec, ubijalec

    main féminin assassine morilska roka
    œillade féminin assassine izzivalen, koketen pogled
    à l'assassin! primite morilca!
    la police recherche, arrête l'assassin policija išče, aretira morilca
    ce médecin est un assassin ta zdravnik je (pravi) morilec
    les assassins du dimanche nedeljski morilci, t. j. začetniški ali nepremišljeni avtomobilski vozniki, ki povzročajo smrtne nesreče
  • associé, e [asɔsje] adjectif pridružen; masculin družabnik, sodelavec, partner; član

    associé commanditaire tihi družabnik
    membre masculin associé de l'Académie izredni ali dopisni član Akademije
  • atelier [atəlje] masculin delavnica; ateljé; vajenci, delavci, delovna skupina; tovarna; obrat

    atelier de menuisier mizarska delavnica
    atelier de montage montažna hala
    atelier de réparations popravljalnica
    atelier de tournage strugarska delavnica
    atelier typographique tiskarska delavnica
    jour masculin d'atelier najbolj primeren dan za osvetlitev slike ali kipa
    ouvrir un atelier de couture odpreti šivalnico
  • auditeur, trice [oditœr, tris] masculin, féminin poslušalec, -Ika; avditor

    auditeur libre nevpisan študent, ki lahko prisostvuje predavanjem na fakulteti, izredni slušatelj ali študent
  • autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

    deux fois autant dvakrat toliko
    je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
    d'autant za toliko
    d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
    d'autant mieux toliko, tem bolje
    je sais autant que vous toliko vem kot vi
    autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
    autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
    autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
    pour autant zato
    autant que je sache kolikor vem
    autant que possible kolikor mogoče
    il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
    je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
    ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
    c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
    autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
    ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
    autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
  • avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

    j'ai faim, soif lačen, žejen sem
    j'ai froid zebe me
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
    j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
    avoir de quoi biti premožen
    avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
    le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
    avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
    avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
    avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
    avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
    avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
    j'ai mal à la tête glava me boli
    avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
    avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
    vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
    je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
    il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    il a 20 ans star je 20 let
    avoir lieu vršiti se
    avoir le prix dobiti nagrado
    avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
    il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
    se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
    qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
    j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
    en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
    contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
    en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
    il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
    il en a eu pour son argent dobro je kupil
    j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
    j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
    il y a (tu) je, sta, so
    il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
    il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
    qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
    y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
    combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
    il y a trois mois pred tremi meseci
    il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim
  • bail [baj], pluriel baux [bo] masculin zakup; najem; zakupna, najemna pogodba

    bail à loyer najem stanovanjske hiše
    prix masculin du bail najemnina
    c'est un bail! to je dolgo trajalo!
    cela fait un bail, il y a un bail! dolgo je že tega!
    je n'ai pas fait de bail avec lui (familier) nisem poročen z njim!
    donner, prendre en bail dati, vzeti v najem ali zakup
    payer son bail plačati zakupnino
    prendre une maison en bail najeti hišo
    renouveler un bail obnoviti zakupno pogodbo
    tenir en bail imeti v najemu, zakupu
  • barrage [baraž] masculin pregrada, zajezitev, jez; (cestna) zapora, ovira

    barrage aérien zračna zapora
    barrage antichar protitankovske ovire
    barrage de ballonnets zapora z baloni
    barrage de D. C. A. protiletalska zapora
    barrage de mines minska zapora ali polje
    barrage d'une usine hydro-électrique pregrada, zajezitev pri hidrocentrali
    barrage de police policijska (cestna) zapora
    barrage -réservoir dolinska pregrada
    faire barrage à quelque chose ovirati, preprečiti kaj
  • bas2 [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

    bas de l'eau oseka
    bas de dame ženska nogavica
    bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
    bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
    bas sans couture brezšivna nogavica
    une paire de bas par nogavic
    bas (de) nylon najlonka
    bas de casse (typographie) male črke
    de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
    au bas de ob, na vznožju
    au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
    du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
    aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
    aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
    mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
    remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
    une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici
  • bateuler, euse [-tlœr, ɥz] masculin, féminin; (vieilli)

    bateuler de foire akrobatski ali slepilni glumač na sejmu
  • bâtiment [bɑtimɑ̃] masculin stavba, poslopje, zgradba; stavbeništvo, gradbeništvo; marine velika ladja

    bâtiment de l'administration upravno poslopje
    bâtiment frigorifique hladilniška ladja
    bâtiment de guerre, marchand vojna, trgovska ladja
    bâtiment industriel tovarniško poslopje ali zgradba
    bâtiment des machines zgradba za stroje, strojnica
    corps masculin de bâtiment glavno poslopje
    entreprise féminin de bâtiment stavbno podjetje
    ouvrier masculin du bâtiment gradbeni delavec
    industrie féminin de bâtiment stavbeništvo, gradbeništvo
    construire (édifier), entretenir un bâtiment zgraditi, vzdrževati zgradbo
  • battre* [batr]

    1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

    battre le beurre mesti, delati surovo maslo
    battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
    battre le briquet prižgati vžigalnik
    battre les buissons skušati kaj dobiti
    battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
    battre les cartes mešati karte
    battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
    battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
    battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
    battre la flemme (figuré, familier) lenariti
    battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
    battre la mesure udarjati, dajati takt
    battre à mort do smrti pretepsti
    battre monnaie kovati denar
    battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
    battre le pavé pohajkovati, postopati
    battre comme plâtre pošteno premlatiti
    battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
    battre un record potolči rekord
    battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
    battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
    battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
    battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

    2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

    battre des ailes plahutati (s krili)
    battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
    battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
    battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
    battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
    battre des mains ploskati
    battre des paupières mežikati
    battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
    le cœur me bat srce mi močno bije
    cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
    mes tempes battent v sencih mi kljuva
    mes cils battent trepalnice mi trzajo

    3.

    se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
    prêt à se battre pripravljen za boj
    se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
    je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
    se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
    se battre en duel dvobojevati se
  • baver [bave] verbe intransitif sliniti se; razliti se

    l'encre a bavé črnilo se je razlilo
    en baver (populaire) garati, trdó delati, trpeti
    en baver des ronds de chapeau (populaire) biti nad vse začuden, strmeti od začudenja ali občudovanja
    baver sur quelqu'un (figuré) (o)blatiti, očrniti koga
  • beau [bo] masculin gizdalin; kar je lepo, lepota, lepa stvar; prijetna, zanimiva plat (česa)

    le culte du beau kult lepote
    un vieux beau preveč koketen starec
    c'est du beau! ta je pa lepa!, lepo se vedeš! (ironično)
    le baromètre est au beau barometer kaže lepo
    le temps se met au beau dela se lepo vreme
    acheter du beau kupiti lepo, kvalitetno blago, dobro kupiti
    le plus beau de l'histoire, c'est que ... najlepše pri stvari (pa) je, da ...
    il s'est arrêté au plus beau du récit ustavil se je v pripovedovanju, ko je bilo najbolj zanimivo
    faire le beau šopiriti se; postaviti se pokonci ali sesti na zadnje noge (o psu)
  • beurre [bœr] masculin surovo maslo

    beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
    petit beurre maslen keks
    tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
    assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
    œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
    le beurre a ranci maslo je žaltavo
    battre le beurre delati maslo (iz mleka)
    compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
    faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
    faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
    c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
    comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
    ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
    ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
    ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bilan [bilɑ̃] masculin bilanca, sklepni račun, letni zaključek; figuré končni rezultat

    bilan actif, passif (ali: déficitaire) aktivna, pasivna bilanca
    bilan annuel de fin d'année letni zaključek
    bilan hebdomadaire, mensuel, semestriel tedenska, mesečna, polletna bilanca
    le bilan des recherches est positif končni rezultat raziskav je pozitiven
    déposer son bilan napovedati konkurz
    dresser, arrêter, établir le bilan napraviti bilanco