Franja

Zadetki iskanja

  • patience1 [pasjɑ̃s] féminin potrpežljivost, potrpljenje; vztrajnost; pasjansa (igra s kartami)

    jeu masculin de patience pasjansa (igra)
    ouvrage masculin de patience dolgotrajno delo
    la patience m'échappe potrpljenje me mine
    être à bout de sa patience biti pri kraju s svojo potrpežljivostjo
    ma patience a des limites moja potrpežljivost ima svoje meje
    faire des patiences igrati pasjanso
    perdre patience izgubiti potrpljenje
    prendre patience otrpeti
    prendre la patience potrpežljivo prenašati
    la patience vient à bout de tout, patience passe science (proverbe) s potrpežljivostjo se vse doseže
  • peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

    à peine komaj, s težavo
    à peine que komaj da, toliko da
    à grand-peine z veliko težavo
    avec peine z nevoljo, nerad
    sans peine brez truda
    sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
    pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
    peine antécédente predkazen
    peine capitale, de mort smrtna kazen
    peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
    peine corporelle telesna kazen
    peine disciplinaire disciplinska kazen
    peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
    peine de simple police policijska kazen
    peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
    peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
    avoir de la peine biti žalosten
    j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
    se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
    donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
    encourir une peine nakopati si kazen
    être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
    être comme une âme en peine biti zelo žalosten
    n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
    ce n'est pas la peine ni vredno truda
    faire peine boleti
    cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
    faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
    ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
    est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
    frapper d'une peine kaznovati
    mourir à la peine težkó delati do smrti
    perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
    c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
    prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
    purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
    valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
    ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
    toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
    nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela
  • pendu, e [pɑ̃dü] adjectif obešen; masculin obešenec

    avoir la langue bien pendue imeti dobro nabrušen jezik
    il est mort pendu umrl je na vislicah, obesili so ga
    être pendu aux lèvres de quelqu'un koga pazljivo, napeto poslušati
    il est tout le temps pendu au téléphone ves čas, ves božji dan visi na telefonu, je pri telefonu
  • pendule2 [pɑ̃dül] masculin nihalo

    pendule de l'horloge nihalo pri uri
    pendule de sourcier nihalo (šiba, bajanica) iskalcev (podzemnih) studencev, vode
  • percher [pɛrše] verbe intransitif sesti (na vejo, na gred) (o ptičih)

    être perché čepeti, sedeti (o ptičih); familier (visoko) stanovati, se nahajati; verbe transitif postaviti na vzvišeno mesto
    percher le vase sur l'armoire postaviti vazo na omaro
    se percher biti, čepeti na visokem mestu, zlesti na visoko mesto
    se percher sur le parapet de la terrasse zlesti na ograjo pri terasi
  • perdant, e [pɛrdɑ̃, t] adjectif izgubljajoč; masculin, féminin gubitnik, -ica, oseba, ki je izgubila; masculin, marine upadajoča oseka

    numéro masculin perdant številka, ki ni ničesar zadela
    il a été le gros perdant dans cette affaire on je največ izgubil pri tej stvari, zadevi
  • perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

    à perte (commerce) z izgubo
    travailler à perte delati z izgubo
    à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
    en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
    perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
    perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
    les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
    perte par incendie škoda zaradi požara
    perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
    perte de sang izguba krvi; krvavenje
    perte sèche (commerce) čista izguba
    perte en valeur izguba vrednosti
    perte de la vue izguba vida, oslepitev
    indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
    combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
    courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
    entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
    subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
    (familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi
  • petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

    petit à petit po malem, polagoma
    en petit v malem
    au petit jour ob prvem dnevnem svitu
    petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
    petite amie féminin ljubica
    petit blanc masculin navadno belo vino
    petit marchand masculin mali trgovec
    petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
    petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
    petit nom masculin krstno ime
    petite vitesse vozno blago
    les tout-petits dojenčki, deteta
    chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
    être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga
  • peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

    le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
    le peu de gens maloštevilni ljudje
    un peu (de) nekoliko
    un petit peu čisto malo
    homme masculin de peu človek nizkega porekla
    à peu près približno
    peu à peu po malem, polagoma
    peu après malo za tem, kmalu nato
    un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
    peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
    comme il y en a peu kot jih je malo
    dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
    depuis peu od nedavna
    en peu de mots v malo besedah, skratka
    c'est du peu (familier) kmalu bo konec
    c'est peu (que) ne zadostuje (da)
    peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
    peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
    peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
    pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
    si peu que ce soit naj bo še tako malo
    pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
    à peu (de chose) près približno, skoraj
    peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
    quelque peu nekaj, nekoliko
    si peu que rien toliko kot nič
    (un) tant soit peu čisto malo
    (familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
    cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
    il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
    peu me chaut malo mi je mar
    je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
    il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
    être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
    Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!
  • pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

    à pied peš
    pied à pied korak za korakom
    au pied de la lettre dobesedno, po črki
    au pied fevé na mestu, brez priprave
    au petit pied v malem (merilu)
    de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
    de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
    (statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
    sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
    sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
    sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
    sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
    sur un grand pied na veliko, razkošno
    pied d'alouette (botanique) ostrožnik
    pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
    pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
    pied du lit vznožje postelje
    pieds nus, nu-pieds bos
    bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
    coup masculin de pied brca
    gens masculin pluriel de pied pešci
    valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
    avoir bon pied biti dober pešec
    avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
    avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
    j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
    avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
    en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
    étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
    être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
    cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
    faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
    fouler aux pieds (po)teptati z nogami
    se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
    lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
    lâcher pied umakniti se
    marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
    mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
    mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
    mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
    mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
    mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
    mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
    perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
    prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
    prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
    remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
    remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
    (re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
    ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
    sécher sur pied umirati od dolgega časa
    souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
    se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)
  • pignon [pinjɔ̃] masculin

    1. hišno čelo, zatrèp

    2. gonilno kolo, zobato kolo

    3. pin(i)jola

    pignon libre prosti tek (pri biciklu)
    avoir pignon sur rue imeti svojo hišo; biti premožen
  • piston [pistɔ̃] masculin, technique bat (pri stroju); familier protekcija, priporočilo, podpora

    piston de pompe bat pri črpalki
    trombone masculin à pistons trombon (na premične bate)
    arriver à une situation par piston priti do nekega položaja s protekcijo
  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • placer1 [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

    se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
    placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
    ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
    être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
    avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
    ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu
  • plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

    se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
    je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
    se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
    je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
    ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
    être à plaindre biti pomilovanja vreden
  • plaque [plak] féminin plošča, ploščica; tabla, (kovinska) tablica; zvezda (odlikovanje, red)

    él anoda; figuré madež
    plaque d'avertissement svarilna tabla
    plaque de blindage (marine) oklepna plošča
    plaque de bois furnir
    plaque chauffante gorilna plošča
    plaque commémorative pominska plošča
    plaque d'identité (militaire) spoznavna tablica
    plaque indicatrice cestna tablica, kažipot; izvesna tabla (trgovine)
    plaque isolante, d'isolation izolirna plošča
    plaque de nationalité (automobilisme) državna tablica
    plaque d'immatriculation, de police (automobilisme) tablica z avtomobilsko številko
    plaque de rue ulična tablica
    plaque tournante vrtljiva plošča
    mettre à côté de la plaque (familier) zgrešiti cilj pri streljanju
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

    plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
    plume (à) réservoir nalivno pero
    la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
    dessin masculin à la plume perorisba
    homme masculin de plume pisatelj
    léger comme une plume lahek kot pero
    lit masculin de plume mehka postelja
    longues plumes des ailes letalna peresa
    nom masculin de plume pisateljsko ime
    poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
    trait masculin de plume poteza s peresom
    écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
    y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
    se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
    perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
    prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
    rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
    supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
    vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
    (populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga
  • plural, e, aux [plüral, ro] adjectif množinski, pluralen

    vote masculin plural sistem glasovanja, pri katerem imajo nekateri glasovalci več glasov
  • poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

    au poids (commerce) po teži
    de poids tehten, važen
    de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
    de tout son poids z vso svojo težo
    poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
    poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
    poids lourd velik tovornjak
    poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
    mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
    poids public meroizkusni urad
    poids spécifique specifična teža
    poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
    costume masculin poids plume peresno lahka obleka
    homme masculin de poids ugleden človek
    poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
    lancement masculin du poids (sport) met krogle
    motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
    perte féminin de poids izguba na teži
    attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
    avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
    avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
    faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
    faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
    feter le poids (sport) suniti kroglo
    perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
    tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
    vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati