Franja

Zadetki iskanja

  • musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

    musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
    musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
    musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
    musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
    musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
    musique du régiment polkovna godba
    musique scénique spremljevalna glasba
    boite féminin de musique glasbena skrinjica
    chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
    instrument masculin de musique glasbilo
    cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
    magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
    changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
    connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
    c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
    faire de la musique muzicirati
    jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
    lire la musique brati note
    mettre en musique uglasbiti, skomponirati
    c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
    il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red
  • mutation [mütasjɔ̃] féminin sprememba; menjava (uradništva), premestitev; biologie mutacija

    mutation de propriété sprememba, prenos lastnine
    mutation d'office, sur demande, pour raison de service uradna premestitev, premestitev na prošnjo, po službeni potrebi
    demande féminin de mutation prošnja za premestitev
  • muter [müte] verbe transitif premestiti (uradnike, vojake); prekiniti alkoholno vrenje

    muter un fonctionnaire par mesure de sanction, pour raison de service, d'office, sur demande premestiti uradnika kazensko, po službeni potrebi, uradno, na prošnjo
  • nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

    du café nature črna kava
    du bœuf nature govedina brez prikuhe
    il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
    peindre d'après nature slikati po naravi
    de nature prirojen
    de, par sa nature po svoji naravi
    payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
    grandeur féminin nature naravna velikost
    nature morte tihožitje
    nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
    forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
    payer le tribut à la nature umreti
  • naturel, le [-rɛl] adjectif naraven, priroden; preprost, (vino) pristen; neprisiljen; (otrok) nezakonski; masculin narava, naravne lastnosti, čud, temperament; domačin

    histoire féminin naturelle prirodopis
    loi féminin naturelle naravni zakon
    sciences féminin pluriel naturelles prirodoslovne znanosti
    parties féminin pluriel naturelles spolovila
    enfant masculin naturel nezakonski ofrok
    mort féminin naturelle naravna smrt
    phénomènes masculin pluriel naturels naravni pojavi
    au naturel po naravi, naravno, (o živilih) brez začimb ali prilog
    conserve féminin au naturel konserva brez začimb
    bœuf masculin au naturel govedina servirana sama, brez priloge
    il est timide de son naturel po svoji naravi je plašen
    se conduire avec naturel neprisiljeno se vesti
    les naturels méprisent les étrangers domačini prezirajo tujce
  • , e [ne] adjectif rojen

    bien né iz dobre hiše
    bien, mal né dobro, slabo nadarjen
    né Allemand Nemec po rojstvu
    née Dupont rojena Dupont
    je ne suis pas né de la dernière pluie nisem včeraj prišel na svet
  • nécessité [-site] féminin potreba, nuja, sila, pomanjkanje; potrebnost, nujnost, neizogibnost

    nécessité vitale življenjska potreba
    nécessité absolue neizbežna nujnost
    par nécessité iz potrebe, po sili
    obéir par nécessité po sili (primoran) ubogati
    en cas de nécessité v primeru potrebe, če bo treba
    de première nécessité, de toute nécessité nepogrešljiv, neizogibno potreben
    sans nécessité brez potrebe
    faire de nécessité vertu iz sile krepost napraviti, neprijetne in neizogibne stvari radevolje prenašati ali delati
    réduire quelqu'un à la nécessité, mettre quelqu'un dans la nécessité koga prisiliti (de k)
    nécessité n'a point de loi sila kola lomi
    nécessité est mère d'industrie sila napravi človeka iznajdljivega
    nécessités pluriel de la vie življenjske potrebščine
  • négligence [-žɑ̃s] féminin nemarnost, nemar, zanikrnost, zanemarjenost, malomarnost, neskrbnost, nebrižnost; manjša napaka, nepazljivost

    par négligence po nemarnem, po pomoti
  • nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

    nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
    ce chien a du nez ta pes ima dober voh
    nez à nez iz oči v oči
    à vue de nez od daleč, na oko, približno
    mon nez coule iz nosa mi teče
    saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
    ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
    le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
    ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
    la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
    l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
    avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
    avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
    avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
    (populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
    tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
    avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
    (populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
    se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
    donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
    faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
    faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
    fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
    gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
    mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
    mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
    jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
    monter, prendre au nez v nos iti
    montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
    moucher son nez obrisati si nos
    parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
    porter le nez au vent nos visoko nositi
    se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
    prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
    passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
    prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
    regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
    saigner du nez krvaveti iz nosa
    rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
    tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
    ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice
  • noircir [nwarsir] verbe transitif (po)črniti, črno (po)barvati, v temnih barvah slikati; figuré očrniti, obrekovati

    (se) noircir počrneti, postati temen, (po)temneti
    se noircir v slabo luč se postaviti, medsebojno se obrekovati, populaire opijaniti se
    le ciel noircit nebo se temni; verbe intransitif potemneti
  • noix [nwa] féminin oreh (sadež); premog orehovec; nekoliko, malce

    noix de galle šiška
    noix de coco, muscade kokosov, muškatov oreh
    noix de veau notranji del telečjega stegna
    à la noix (de coco) brez vrednosti; neumen
    marcher sur des noix kot po jajcih hoditi
    (populaire) noix (de genou) (anatomie) pogačica
  • nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

    nom de baptême, petit nom krstno ime
    nom abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
    nom commercial, social tvrdka
    nom de jeune fille dekliško ime
    nom de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
    nom de lieu krajevno ime
    nom-pilote (po)znano ime
    nom propre lastno ime
    au nom de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
    j'agis en son nom delam v njegovem imenu
    en mon nom personnel v mojem osebnem imenu
    sans nom (figuré) neverjeten, nezaslišan
    sous un nom d'emprunt pod privzetim imenom
    (populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
    arrêter quelqu'un au nom de la loi aretirati koga v imenu zakona
    décliner son nom povedati svoje ime, dati se spoznati
    connaître quelqu'un de nom koga po imenu poznati
    se faire un nom postati znan, ustvariti si ime
    se faire un grand nom postati slaven
    nommer, appeler les choses par leur nom (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno
  • nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

    (bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
    au nombre de mille tisoč po številu
    nombre premier praštevilo
    nombre total skupno število, vsota, seštevek
    nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
    nombre pair, impair sodo, liho število
    nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
    nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
    en (grand) nombre v velikem številu
    le plus grand nombre večina
    en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
    sans nombre brez števila, brezštevilen
    depuis nombre d'année, s že precéj let
    compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
    élever un nombre au carré kvadrirati neko število
    être du nombre biti (spadati) zraven
    n'être pas en nombre ne biti sklepčen
    faire nombre povečati število, zraven šteti
  • nommé, e [nɔme] adjectif imenovan, designiran; določen (dan)

    à point nommé ravno prav, o pravem času, kot poklican
    un nommé X. neki X. po imenu
    le nommé X. Y. est accusé de vol imenovani X. Y. je obtožen kraje
  • nostalgie [nɔstalži] féminin domotožje, tožnost; melanholija

    j'ai la nostalgie des longs voyages, de ma jeunesse toži se mi po dolgih potovanjih, po moji mladosti
  • nouveau (nouvel), nouvelle [nuvo, vɛI] adjectif nov; drug; neizkušen; tuj; mlad, svež; masculin novinec; novost

    à nouveau znova; commerce na nov račun
    de nouveau znova, zopet
    cidre masculin nouveau novi (letošnji) jabolčnik
    habit masculin nouveau obleka po novi modi
    nouvel habit nova (druga) obleka
    ère féminin nouvelle nova doba
    de nouvelle date novejšega datuma, novejši
    pour une nouvelle période de 3 mois za nadaljnje 3 mesece
    au nouvel an na novoletni dan
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
    être nouveau dans quelque chose biti novinec, začetnik v čem
    homme nouveau nov mož
    nouvel homme drug človek
    les nouveaux mariés masculin pluriel novoporočenca
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    nouveau venu masculin novoprišlec
    docteurs nouveaux učitelji novih (krivih) naukov
    nouveaux docteurs novopečeni doktorji
    du nouveau nekaj novega
    voilà du nouveau! to je pa čudno!
    qu'y a-t-il de nouveau? kaj je novega?
  • œil [œj] masculin, pluriel yeux [jö] oko, oči; pogled; luknja (v kruhu, siru); botanique majhen popek; uho (šivanke), marine zanka; pluriel, familier očala

    à l'œil napósodo, na kredo, zastonj
    à l'œil nu z golim očesom
    à vue d'œil vidno; na oko (oceniti)
    aux, sous les, devant les yeux pred očmi
    aux, devant les yeux (figuré) v očeh
    aux yeux (de quelqu'un) po mnenju
    en un clin d'œil v hipu, kot bi trenil
    d'un coup d'œil s hitrim pogledom
    de ses (propres) yeux na lastne oči
    entre quatre yeux na štiri oči, na samem
    les yeux fermés z zaprtimi očmi
    l'œil au guet oprezno
    par les yeux (de quelqu'un) z očmi
    pour les beaux yeux de quelqu'un komu na ljubo
    du coin de l'œil diskretno
    coup masculin d'œil (hiter) pogled
    globe masculin de l'œil zrklo (očesa)
    yeux gros objokane, nabrekle oči
    yeux pochés, au beurre noir, en compote podplute ali vnete oči
    œil artificiel, de verre umetno, stekleno oko
    une robe tape-à-l'œil kričeča obleka
    œil magique magično oko
    mon œil! (familier) (to) ni mogoče!
    aimer comme, plus que ses yeux čez vse ljubiti
    n'avoir pas les yeux en face des trous ne videti tega, kar nam je pred nosom
    s'arracher, se sauter aux yeux, se manger les yeux (ali: le blanc des yeux) biti si v laseh
    avoir quelqu'un à l'œil nadzorovati koga, paziti na koga
    j'ai quelque chose devant les yeux imam nekaj pred očmi
    avoir de l'œil (familier) imeti kredit
    j'en ai jusqu'aux yeux sit sem tega
    avoir l'œil (américain) (familier) na prvi pogled odkriti
    ça a de l'œil (familier) to dobro obeta
    avoir des yeux (figuré) imeti oči v glavi, ne biti slep
    ne pas avoir ses yeux dans la poche dobro videti
    avoir un bandeau sur les yeux (figuré) imeti zavezane oči, slep biti
    avoir l'œil sur quelqu'un nadzorovati koga
    avoir les yeux bouchés (figuré) biti zabit
    avoir les yeux plus grands que le ventre (ali: la panse) imeti oči večje kot želodec
    avoir des yeux aux bouts des doigts imeti spretne roke
    cette perle a un bon œil ta biser ima lep lesk
    avoir bon œil dobro videti, biti buden
    avoir le compas dans l'œil imeti dobro oko
    n' avoir pas froid aux yeux biti odločen, smel, energičen
    s'en battre l'œil ne paziti na, ne se brigati za
    cligner des yeux pomežikniti
    conserver comme la prunelle de l'œil, de ses yeux varovati kot punčico svojega očesa
    caresser, manger, dévorer des yeux požirati z očmi
    coûter les yeux de la tête biti zelo drag, mnogo stati, veljati
    couver des yeux nežno gledati
    crever un œil (familier) ustaviti, zapreti kredit
    cela crève les yeux to pade v, bije v oči, to je jasno
    ne pas en croire ses yeux svojim očem ne verjeti
    donner de l'œil à quelque chose pogledati v kaj, odpreti kaj
    donner dans l'œil à quelqu'un napraviti velik vtis na koga
    donner dans les yeux de, à quelqu'un (figuré) komu v oči pasti
    ne dormir que d'un œil imeti rahlo spanje, rahlo spati
    être tout yeux pazljivo gledati
    faire de l'œil à quelqu'un pomežikniti komu, spogledovati se s kom
    faire les yeux blancs oči zavijati, z belim gledati
    faire les doux yeux, des yeux doux à quelqu'un koga zaljubljeno pogledovati
    faire les gros yeux strogo pogledati
    fermer les yeux à quelque chose (figuré) zapirati oči pred
    ne pas fermer l'œil, ne pouvoir fermer les yeux ne zatisniti očesa, ne (moči) spati
    fermer les yeux sur quelque chose delati se, kot da česa ne vidimo, oči zatisniti ob, zamižati
    jeter un coup d'œil sur pogledati kaj
    jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
    jeter les yeux sur vreči oči na
    lever les yeux sur upreti oči v
    se mettre le doigt dans l'œil zmotiti se
    ouvrir les yeux, l'œil imeti odprte oči, dobro paziti
    (faire) ouvrir, dessiller les yeux à quelqu'un sur quelque chose komu oči odpreti glede česa
    ouvrir de grands yeux debelo, začudeno pogledati
    regarder quelqu'un dans les yeux, entre (les) deux yeux, dans le blanc des yeux koga naravnost v obraz (po)gledati
    se rincer l'œil (populaire) skrivaj prisostvovati zabavnemu prizoru
    sauter aux yeux v oči pasti, biti jasen
    ce travail me sort par les yeux sit sem že tega dela
    les yeux lui sortent de la tête oči bo izgubil, debelo gleda
    taper de l'œil (familier) spati, dremati
    taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu, pritegniti njegovo pozornost
    ça tire l'œil to pade v oči
    tourner, tortiller de l'œil onesvestiti se, umreti
    voir d'un bon œil rad videti
    ne voir que d'un œil le bežno pogledati
    je le vois d'un œil sec to mi ne gre do živega
  • œuf [œf] masculin jajce

    blanc masculin, jaune masculin d'œuf beljak, rumenjak
    œuf à la coque (ali mollet), dur mehko, trdo kuhano jajce
    œuf au gratin pečeno jajce z naribanim sirom
    œuf sur le plat jajce na oko
    œufs brouillés, frits umešana, ocvrta jajca
    œufs de Pâques pirhi
    -s pochés zakrknjena jajca
    œufs de poisson ikre
    œufs à la Russe ruska jajca
    (populaire) quel œuf! kakšen bedak!
    dans l'œuf v kali, v zarodku
    écraser la révolte dans l'œuf zatreti upor v kali
    donner un œuf pour avoir un bœuf (figuré) napraviti dobro zamenjavo, za majhno uslugo dobiti veliko
    être plein comme un œuf biti nabito poln, familier nažrt
    marcher sur des œufs hoditi po jajcih, oprezno hoditi
    va te faire cuire un œuf! pojdi in znajdi se!
    mettre tous ses œufs dans le même panier vse na eno karto staviti
    pondre ses œufs (figuré) sedeti v toplem gnezdu
    se ressembler comme deux œufs biti si podoben kot jajce jajcu
    il tondrait un œuf strašansko skop je
    ne savoir pas tourner un œuf biti zelo neroden
    on ne fait pas d'omelette sans casser des œufs za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati
  • œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje

    à l'œuvre, en œuvre pri delu
    à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
    œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
    bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
    œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
    bonnes œuvres (religion) dobra dela
    grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
    gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
    mise féminin en œuvre izvršitev dela
    œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
    œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
    œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
    œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
    œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
    faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
    faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
    juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
    mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
    mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
    se mettre à l'œuvre lotiti se dela
  • omelette [ɔmlɛt] féminin omleta; vrsta cvrtnjaka; familier (po nesreči) razbita jajca

    omelette aux champignons, aux confitures, aux fines herbes, au jambon omleta z gobami, z marmelado, z aromatičnimi zelišči, z gnatjo
    tant de bruit pour une omelette toliko hrupa za (prazen) nič
    faire l'omelette (figuré) po nesreči razbiti jajca
    on ne peut pas faire une omelette sans casser des œufs (figuré) za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati