Franja

Zadetki iskanja

  • date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

    à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
    de fraîche date nov
    d'ancienne, de vieille date star
    de longue date že dolgo, oddavnaj
    en date du, à la date du (3e mai) z dne (3. maja)
    en date de ce jour z, pod današnjim datumom
    en date de Paris iz Pariza
    par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
    date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
    date limite zadnji termin
    date de livraison datum dobave, dostave
    date de naissance rojstni datum
    date de parution datum izida (knjige)
    date de poste datum poštnega žiga
    amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
    timbre masculin à date žig z datumom
    à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
    être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
    faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
    ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
    mettre la date zapisati, postaviti datum
    porter une date biti datiran
    prendre date določiti datum, dan
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • débris [debri] masculin črepinje, drobci; (pre)ostanki; ruševine; odpadki; staro železo; technique izvržek; géologie melišče, prod(ovina)

    débris d'un repas ostanki obeda
    les débris d'une armée ostanki (poražene) vojske
    (populaire) un vieux débris starina, star človek
  • déclasser [-se] verbe transitif uvrstiti v nižji (družbeni) razred; spraviti v nered; zabrisati (stanovske) razlike

    déclasser un hôtel vétuste uvrstiti star hotel v nižji razred
    déclasser un voyageur premestiti potnika (na vlaku) v nižji razred
    se déclasser nravno propasti; ponižati se; priti v nered; (železnica) prestopiti v drug razred
  • décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati

    se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
    décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
    l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
    ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
    le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
    il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
    la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
    (familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
    il est décollé shujšan, mršav je
    oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa
  • doyen, ne [dwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin najstarejša oseba; najstarejši po službenih letih, po rangu; starešina; masculin (fakultetni) dekan; religion dekan

    le doyen du village a 99 ans najsta-rejši vaščan je 99 let star
    le doyen du corps diplomatique starešina diplomatskega zbora
    doyen de la faculté des lettres dekan filozofske fakultete
    le doyen d'âge ouvre la séance starostni predsednik začne sejo
    doyenne féminin d'une abbaye prednica opatije
  • fourbe [furb] adjectif zvijačen, goljufiv, sleparski; masculin slepar, goljuf, hinavec, lopov

    un vieux fourbe star lopov
  • garçon [garsɔ̃] masculin deček, mladenič, fant; samec; natakar; hlapec, pomočnik

    vieux garçon star fant (samec)
    garçon boulanger, tailleur pekovski, krojaški pomočnik
    garçon d'auberge gostilniški hlapec
    garçon de course(s) tekač, kurir
    garçon (de café) natakar
    garçon, l'addition, s'il vous plaît! natakar, plačati, prosim!
    garçon d'ascenseur strežaj v dvigalu, liftboj
    garçon de bureau pisarniški sluga
    garçon de cuisine kuharček
    garçon d'écurie konski hlapec, hlevar
    garçon d'honneur nevestin drug
    garçon de magasin prodajalec v veleblagovnici
    rester garçon ostati samec
    se sentir, devenir, être (très, tout) petit garçon biti ves prepričan o svoji manjvrednosti, majhnega se čutiti, majhen postati
    enterrer (ali: dire adieu à) sa vie de garçon oženiti se
  • *harnais [arnɛ] masculin konjska oprava; histoire viteška oprava

    cheval masculin de harnais vprežni konj
    harnais d'engrenage pogonsko kolesje
    blanchir, vieillir sous le harnais osiveti, star postati v kaki, zlasti vojaški službi
  • hier [ijɛr] včeraj; masculin včerajšnji dan

    hier (au) soir sinoči
    d'hier včerajšnji, nedaven
    avant-hier predvčerajšnjim
    homme masculin d'hier povzpetnik, parveni
    né d'hier brez izkušenj, neizkušen
    ne pas être né d'hier imeti izkušnje
    je suis resté tout hier chez moi ves včerajšnji dan sem ostal doma
    ne pas dater d'hier ne biti nov, biti zelo star
    ne dater que d'hier biti (še) nov
  • jeton [žətɔ̃] masculin žeton, igralna plačilna znamka (iz kovine, slonove kosti, itd.); populaire udarec

    faux jeton (figuré) hinavec, ki mu ni zaupati
    vieux jeton omejen, bedast star človek
    (populaire) avoir les jetons bati se
    jeton de présence denarni znesek za člane upravnih odborov, akademij, itd., ki se udeleže seje: pluriel sejnina, dnevnica
  • lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

    lapin domestique, de chou(x) domači kunec
    lapin de garenne, sauvage divji kunec
    c'est un vieux lapin to je star lisjak
    lapin de gouttière (humour) mačka, maček
    peau féminin de lapin kunčje krzno
    un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
    (familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
    être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)
  • lard [lar] masculin slanina

    lard fumé prekajena slanina
    tranche féminin de lard rezina slanine
    pierre féminin de lard (minéralogie, mines) salovec
    (populaire) un gros lard debeluhar
    (populaire) tête féminin de lard tepec (psovka)
    il a mangé le lard (figuré, familier) on je kriv
    être vilain comme lard jaune (familier) biti star skopuh
    (se) faire du lard debeliti se (zaradi nedelavnosti, lenarjenja)
    ne pas jeter son lard aux chiens (figuré, familier) na vsak dinarček gledati
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • neige [nɛž] féminin sneg; snežna belina; populaire kokain

    neige ancienne, nouvelle, fraîche, mouillée, poudreuse, tôlée, vierge star, nov, svež, moker, pršičast, srežen, deviški (nepoteptan) sneg
    neiges pluriel éternelles, perpétuelles večni sneg
    amas masculin de neige snežni zamet
    boule féminin de neige snežena kepa
    flocon masculin de neige snežinka
    bonhomme masculin de neige sneženi mož, snežak
    tourmente féminin de neige snežni metež
    teint masculin de neige snežno bela polt
    sports masculin pluriel de neige snežni športi
    œufs masculin pluriel à la neige sneg iz beljaka
    arrêté, bloqué par les neiges zametèn
    train masculin de neige vlak, ki pelje v zimska letovišča
    se battre à coups de boules de neige kepati se
    faire boule de neige (figuré) naraščati kot snežni plaz
    fondre comme neige au soleil (s)kopneti kot sneg na soncu
    être blanc comme neige biti bel ko sneg
    chasse-neige masculin snežni plug
  • occasion [ɔkazjɔ̃] féminin prilika, priložnost; povod; commerce priložnosten nakup

    profiter d'une occasion izkoristiti priliko
    à l'occasion du congrès ob kongresu
    d'occasion (commerce) že rabljen, star
    livre masculin d'occasion antikvarična knjiga
    librairie féminin d'occasion antikvariat (za knjige)
    voiture féminin d'occasion že rabljen avto
    magasin masculin qui fait l'occasion trgovina, ki prodaja že rabljene predmete, komisijska trgovina
    marché masculin de l'occasion trg za prodajo že rabljenih predmetov
    occasion de dispute povod za prepir
    à, en cette occasion ob tej priliki
    à la première occasion (venue) ob prvi priliki
    en toute occasion ob vsaki priliki
    par occasion slučajno
    manquer, laisser échapper l'occasion zamuditi priložnost
    saisir l'occasion aux cheveux, sauter sur l'occasion planiti na, popasti, zgrabiti priložnost
    l'occasion fait ie larron prilika naredi tatu
  • pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

    au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
    arbre masculin à pain krušno drevo
    pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
    long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
    petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
    pain des anges, céleste (religion) hostija
    pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
    pain de beurre štruca masla
    pain azyme opresni kruh (pri Judih)
    pain bis mešan, otrobov kruh
    pain blanc bel kruh
    pain de boulanger pekovski kruh
    pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
    pain chapelé hrustav kruh
    pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
    pain d'épice medenjak
    pain frais svež kruh
    pain de fromage hleb sira
    pain grillé pražen, popečen kruh, toast
    pain long dolga štruca kruha
    pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
    pain de mie kruh s tanko skorjo
    pain mollet, à la reine mlečni kruh
    pain de munition vojaški kruh, komis
    pain noir črn, ajdov kruh
    pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
    pain rassis, dur star kruh
    pain de régime dietičen kruh
    pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
    pain sec kruh brez dodatka
    pain de savon kos mila
    pain de seigle ržen kruh
    pain de sucre čok sladkorja
    pain de trouille oljne tropine
    pain viennois bel mlečen kruh
    avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
    avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
    coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
    demander, mendier son pain živeti od miloščine
    gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
    gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
    manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
    ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
    s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
    faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
    promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
    se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje
  • papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

    sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
    à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
    papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
    papier d'aluminium srebrni papir (p.)
    papier autographique voščena matrica
    papier blanc bel, nečrtan p.
    papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
    papier brouillon konceptni p.
    papier buvard, brouillard pivnik
    papier calandré satinirani p.
    papier carbone kopirni, karbonski p.
    papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
    papier à cigarettes cigaretni p.
    papier crêpé krep p.
    papier à dessin risalni p.
    papier écolier, à écrire pisalni p.
    papier écu, ministre pisarniški p.
    papier d'emballage zavojni p.
    papier émeri smirkov p.
    papier d'étain staniolni papir
    papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
    papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
    papier d'impression tiskarski p.
    papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
    papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
    papier kraft zelo močan zavijalni p.
    papier à lettres pisemski p.
    papier libre, ordinaire nekolkovan p.
    papier-linge masculin papirnata servieta
    papier mâché papirjevina
    papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
    papier-monnaie masculin papirnati denar
    papier à mouches muholovni papir
    papier (à) musique notni p.
    papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
    papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
    papiers publics časopisi
    papier quadrillé kariran p.
    papier réglé, rayé črtan p.
    papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
    papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
    papier timbré kolkovani p.
    papier de tournesol lakmusov p.
    papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
    papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
    papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
    papier de verre, vérré raskavec
    papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
    cours masculin papier dopisni tečaj
    mouchoir masculin en papier papirnat robec
    vieux papier makulatura, star papir
    avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
    être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
    c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
    être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
    envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
    jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
    mettre en papier (commerce) zaviti v papir
    perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
    rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
    le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse
  • poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

    poussière de charbon premogovni prah
    poussière fécondante, des fleurs pelod
    500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
    nuage masculin de poussière oblak prahu
    faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
    mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
    tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
    tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star