date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin
à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan
Zadetki iskanja
- de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi
le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali - débris [debri] masculin črepinje, drobci; (pre)ostanki; ruševine; odpadki; staro železo; technique izvržek; géologie melišče, prod(ovina)
débris d'un repas ostanki obeda
les débris d'une armée ostanki (poražene) vojske
(populaire) un vieux débris starina, star človek - déclasser [-se] verbe transitif uvrstiti v nižji (družbeni) razred; spraviti v nered; zabrisati (stanovske) razlike
déclasser un hôtel vétuste uvrstiti star hotel v nižji razred
déclasser un voyageur premestiti potnika (na vlaku) v nižji razred
se déclasser nravno propasti; ponižati se; priti v nered; (železnica) prestopiti v drug razred - décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati
se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
(familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
il est décollé shujšan, mršav je
oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa - doyen, ne [dwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin najstarejša oseba; najstarejši po službenih letih, po rangu; starešina; masculin (fakultetni) dekan; religion dekan
le doyen du village a 99 ans najsta-rejši vaščan je 99 let star
le doyen du corps diplomatique starešina diplomatskega zbora
doyen de la faculté des lettres dekan filozofske fakultete
le doyen d'âge ouvre la séance starostni predsednik začne sejo
doyenne féminin d'une abbaye prednica opatije - fourbe [furb] adjectif zvijačen, goljufiv, sleparski; masculin slepar, goljuf, hinavec, lopov
un vieux fourbe star lopov - garçon [garsɔ̃] masculin deček, mladenič, fant; samec; natakar; hlapec, pomočnik
vieux garçon star fant (samec)
garçon boulanger, tailleur pekovski, krojaški pomočnik
garçon d'auberge gostilniški hlapec
garçon de course(s) tekač, kurir
garçon (de café) natakar
garçon, l'addition, s'il vous plaît! natakar, plačati, prosim!
garçon d'ascenseur strežaj v dvigalu, liftboj
garçon de bureau pisarniški sluga
garçon de cuisine kuharček
garçon d'écurie konski hlapec, hlevar
garçon d'honneur nevestin drug
garçon de magasin prodajalec v veleblagovnici
rester garçon ostati samec
se sentir, devenir, être (très, tout) petit garçon biti ves prepričan o svoji manjvrednosti, majhnega se čutiti, majhen postati
enterrer (ali: dire adieu à) sa vie de garçon oženiti se - *harnais [arnɛ] masculin konjska oprava; histoire viteška oprava
cheval masculin de harnais vprežni konj
harnais d'engrenage pogonsko kolesje
blanchir, vieillir sous le harnais osiveti, star postati v kaki, zlasti vojaški službi - hier [ijɛr] včeraj; masculin včerajšnji dan
hier (au) soir sinoči
d'hier včerajšnji, nedaven
avant-hier predvčerajšnjim
homme masculin d'hier povzpetnik, parveni
né d'hier brez izkušenj, neizkušen
ne pas être né d'hier imeti izkušnje
je suis resté tout hier chez moi ves včerajšnji dan sem ostal doma
ne pas dater d'hier ne biti nov, biti zelo star
ne dater que d'hier biti (še) nov - jeton [žətɔ̃] masculin žeton, igralna plačilna znamka (iz kovine, slonove kosti, itd.); populaire udarec
faux jeton (figuré) hinavec, ki mu ni zaupati
vieux jeton omejen, bedast star človek
(populaire) avoir les jetons bati se
jeton de présence denarni znesek za člane upravnih odborov, akademij, itd., ki se udeleže seje: pluriel sejnina, dnevnica - lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki
lapin domestique, de chou(x) domači kunec
lapin de garenne, sauvage divji kunec
c'est un vieux lapin to je star lisjak
lapin de gouttière (humour) mačka, maček
peau féminin de lapin kunčje krzno
un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
(familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino) - lard [lar] masculin slanina
lard fumé prekajena slanina
tranche féminin de lard rezina slanine
pierre féminin de lard (minéralogie, mines) salovec
(populaire) un gros lard debeluhar
(populaire) tête féminin de lard tepec (psovka)
il a mangé le lard (figuré, familier) on je kriv
être vilain comme lard jaune (familier) biti star skopuh
(se) faire du lard debeliti se (zaradi nedelavnosti, lenarjenja)
ne pas jeter son lard aux chiens (figuré, familier) na vsak dinarček gledati - loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku
loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride - monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti
de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega) - neige [nɛž] féminin sneg; snežna belina; populaire kokain
neige ancienne, nouvelle, fraîche, mouillée, poudreuse, tôlée, vierge star, nov, svež, moker, pršičast, srežen, deviški (nepoteptan) sneg
neiges pluriel éternelles, perpétuelles večni sneg
amas masculin de neige snežni zamet
boule féminin de neige snežena kepa
flocon masculin de neige snežinka
bonhomme masculin de neige sneženi mož, snežak
tourmente féminin de neige snežni metež
teint masculin de neige snežno bela polt
sports masculin pluriel de neige snežni športi
œufs masculin pluriel à la neige sneg iz beljaka
arrêté, bloqué par les neiges zametèn
train masculin de neige vlak, ki pelje v zimska letovišča
se battre à coups de boules de neige kepati se
faire boule de neige (figuré) naraščati kot snežni plaz
fondre comme neige au soleil (s)kopneti kot sneg na soncu
être blanc comme neige biti bel ko sneg
chasse-neige masculin snežni plug - occasion [ɔkazjɔ̃] féminin prilika, priložnost; povod; commerce priložnosten nakup
profiter d'une occasion izkoristiti priliko
à l'occasion du congrès ob kongresu
d'occasion (commerce) že rabljen, star
livre masculin d'occasion antikvarična knjiga
librairie féminin d'occasion antikvariat (za knjige)
voiture féminin d'occasion že rabljen avto
magasin masculin qui fait l'occasion trgovina, ki prodaja že rabljene predmete, komisijska trgovina
marché masculin de l'occasion trg za prodajo že rabljenih predmetov
occasion de dispute povod za prepir
à, en cette occasion ob tej priliki
à la première occasion (venue) ob prvi priliki
en toute occasion ob vsaki priliki
par occasion slučajno
manquer, laisser échapper l'occasion zamuditi priložnost
saisir l'occasion aux cheveux, sauter sur l'occasion planiti na, popasti, zgrabiti priložnost
l'occasion fait ie larron prilika naredi tatu - pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta
au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje - papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki
sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
papier d'aluminium srebrni papir (p.)
papier autographique voščena matrica
papier blanc bel, nečrtan p.
papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
papier brouillon konceptni p.
papier buvard, brouillard pivnik
papier calandré satinirani p.
papier carbone kopirni, karbonski p.
papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
papier à cigarettes cigaretni p.
papier crêpé krep p.
papier à dessin risalni p.
papier écolier, à écrire pisalni p.
papier écu, ministre pisarniški p.
papier d'emballage zavojni p.
papier émeri smirkov p.
papier d'étain staniolni papir
papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
papier d'impression tiskarski p.
papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
papier kraft zelo močan zavijalni p.
papier à lettres pisemski p.
papier libre, ordinaire nekolkovan p.
papier-linge masculin papirnata servieta
papier mâché papirjevina
papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
papier-monnaie masculin papirnati denar
papier à mouches muholovni papir
papier (à) musique notni p.
papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
papiers publics časopisi
papier quadrillé kariran p.
papier réglé, rayé črtan p.
papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
papier timbré kolkovani p.
papier de tournesol lakmusov p.
papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
papier de verre, vérré raskavec
papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
cours masculin papier dopisni tečaj
mouchoir masculin en papier papirnat robec
vieux papier makulatura, star papir
avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
mettre en papier (commerce) zaviti v papir
perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse - poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina
poussière de charbon premogovni prah
poussière fécondante, des fleurs pelod
500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
nuage masculin de poussière oblak prahu
faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star