Franja

Zadetki iskanja

  • fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

    él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
    fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
    fil aérien vod nad zemljo
    fil d'araignée nit pajčevine
    fil de bois lesno vlakno
    fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
    fil à brocher nit za spenjanje
    fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
    fil à coudre sukanec
    fil électrique električna žica
    fil gros dreta
    fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
    fils de fer barbelés bodeča žica
    fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
    fil occupé žica pod napetostjo
    fil à plomb grezilo
    fil du rasoir rezilo britve
    fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
    fil retors sukanec
    fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
    fil de la vie nit življenja
    fils de la Vierge pajčje niti
    boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
    brin masculin de fil nitka
    coup masculin de fil telefonski pogovor
    mince comme un fil tenek kot nit
    réseau masculin de fil de fer žična ovira
    téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
    au fil de l'eau s tokom
    au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
    contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
    de droit fil v smeri vlaken blaga
    de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
    aller de droit fil naravnost proti cilju iti
    avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
    depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
    avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
    avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
    n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
    couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
    développer le fil odvijati žico
    donner le fil nabrusiti
    donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
    donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
    (familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
    il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
    faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
    il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
    passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
    perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
    suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
    suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
    tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
    ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki
  • fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

    se fondre raztopiti se, izginiti
    fondre du plomb topiti svinec
    fondre une cloche ulivati zvon
    fondre la glace (figuré) prebiti led
    fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
    la glace fond led se taja
    la grêle fond toča se usuje
    fondre en larmes spustiti se v hud jok
    l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
    fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
    l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
    tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
    elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
    le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
    faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj
  • frime [frim] féminin, familier videz, laž, pretvara

    pour la frime samo na videz
    c'est de la frime to je zlagano, to ni resno
  • gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

    une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
    avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
    je n'ai pas la gale nisem garjav
    (populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
    n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
    (familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi
  • galerie [galri] féminin galerija, (dolga) dvorana; dvorana z umetninami, slikami; trgovina z razstavljenimi slikami; (dolg) balkon, mostovž; terasa; théâtre balkon, galerija; pokrit ali podzemeljski hodnik; (rudniški) rov; automobilisme prtljažnik (na strehi avtomobila)

    une galerie de médailles zbirka medalj
    galerie de mine rov v rudniku
    la galerie gledalci, občinstvo
    pour la galerie samo na videz
    il dit ça pour la galerie, mais il n'y croit pas to govori le na videz (za druge), verjame pa tega ne
  • gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

    se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
    cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
    gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
    gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
    gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
    gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
    sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
    il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
    ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
    le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše
  • geste [žɛst] masculin kretnja, gibljaj, gesta; pluriel mimika; (familier)

    faire un geste storiti plemenito dejanje
    faire des (grands) gestes delati kretnje, (močno) gestikulirati
    ne pas faire un geste ne se premakniti
    (familier) n'avoir qu'un geste à faire pour avoir quelque chose samo roko stegniti in že kaj dobiti
    joindre le geste à la parole takoj napraviti, kar smo rekli
  • gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

    ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
    gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
    gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
    gueule fraîche (populaire) požeruh
    gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
    fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
    aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
    il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
    avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
    avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
    se casser la gueule pasti (na obraz)
    casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
    donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
    être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
    faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
    se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti
  • histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

    histoire d'amour ljubezenska zgodba
    histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
    histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
    histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
    histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
    histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
    histoire naturelle prirodopis
    histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
    histoire sainte biblijska zgodba
    histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
    avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
    il me cherche une histoire išče prepira z menoj
    être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
    faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
    il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
    faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
    c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
    raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
    que d'histoires! kakšne sitnosti!
    c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
    c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
    le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
    je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
    histoire de z (edinim) namenom, da ...
    il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
    histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo
  • homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

    homme d'action človek dejanj
    homme d'affaires posloven človek
    homme d'argent sebičen, lakomen človek
    homme d'un certain âge starejši človek
    homme de bien poštenjak
    homme des bois (figuré) orangutan
    bon homme dobričina
    homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
    homme de confiance zaupnik
    homme de corps tlačan
    homme de couleur nebelec
    homme d'équipe progovni delavec
    homme d'esprit duhovit človek
    homme d'Etat državnik, politik
    un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
    homme fait zrel mož
    l'homme qu'il faut pravi človek
    homme à femmes ženskar
    homme de finance finančnik
    homme de guerre vojščak, vojak
    homme d'honneur poštenjak
    homme du jour junak dneva
    homme de lettres književnik
    homme lige fevdnik
    homme de loi pravnik
    homme de marque odličnik
    homme de mer mornar
    homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
    homme de monde svetovnjak
    homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
    homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
    homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
    homme du peuple človek iz ljudstva
    homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
    homme politique politik, državnik
    homme au pouvoir oblastnik
    homme public človek javnega življenja
    homme de qualité odličen, imeniten človek
    homme de rien pritepenec
    homme de robe sodnik; uradnik
    homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
    homme de tête odločen človek
    bout masculin d'homme pritlikavček
    comme un seul homme kot en mož, soglasno
    le fils de l'homme (religion) Kristus
    folle des hommes nora na moške
    galant homme galanten človek, kavalir
    jeune homme mladenič, mlad mož
    bonne pâte d'homme dobrodušen človek
    premier homme pračlovek
    race féminin d'hommes človeško pleme
    vêtement masculin d'homme moška obleka
    dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
    être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
    il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
    je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
    je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
    étre tout à fait un homme biti cel mož
    trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
    les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
    vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
    c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
    homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
    parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
    l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne
  • libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

    libre arbitre masculin prosta volja
    libre à l'entrée carine prost
    libre concurrence svobodna konkurenca
    libre des droits de douane zacarinjen
    à l'air libre na prostem, na zraku
    libre de soucis brezskrben
    école féminin libre zasebna šola
    libre penseur svobodomislec
    union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
    entrée féminin libre prost vstop
    zone féminin libre svobodna cona
    des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
    je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
    avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
    être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
    être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
    libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
    avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
    donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • majeur, e [mažœr] adjectif večji, višji; pretežen; pomembnejši, zelo važen; juridique polnoleten

    en majeure partie večinoma
    la majeure partie večji del, večina
    cas masculin de force majeure primer višje sile
    fille féminin majeure polnoletna hčerka
    intérêt masculin majeur višji interes
    peuple masculin majeur ljudstvo, ki zna samo vladati
    le lac Majeur Lago Maggiore; masculin sredinec (prst); polnoletnik; musique dur; féminin polnoletnica
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mentionner [mɑ̃sjɔne] verbe transitif omeniti; navesti; zaznamovati

    ne faire que mentionner quelque chose samo omeniti kaj
  • ne [nə] adverbe ne

    ne ... que samo, le, šele
    ne ... guère komaj
    ne ... jamais que vedno le
    ne ... pas ne
    ne ... personne nikogar
    personne, nul ... ne nikdo
    ne ... plus ne več
    ne ... point (nikakor) ne
    il ne fait que de sortir pravkar je šel ven
    je crains qu'il ne vienne bojim se, da pride
    ne-m'oubliez-pas masculin, botanique spominčica
    je n'ose le dire ne upam si tega reči
    si je ne me trompe če se ne motim
    ne croire ni à Dieu ni au diable ne verjeti ne v Boga ne v hudiča
  • non [nɔ̃] adverbe ne; kajne

    non plus tudi ne
    non seulement ne le
    dire que non reči, da ne
    ce n'est pas beau, non? to ni lepo, kajne?
    ah ça! non! tega pa že ne!
    non pas kaj še, nasprotno, sploh ne
    non sans peine ne brez truda
    je ne dis ni oui ni non ne rečem ne da ne ne
    non seulement il ne fait rien, mais encore il proteste ne samo, da nič ne naredi, ampak še protestira
    il aimait ce quartier de la ville, non pas qu'il füt beau, mais parce qu'il était tranquille rad je imel to mestno četrt, ne zato, ker bi bila lepa, ampak ker je bila mirna
    les pays non-engagés neuvrščene dežele
    se disputer pour un oui ou pour un non kregati se za vsako malenkost; masculin ne
    un non catégorique kategoričen ne
  • obsédé, e [ɔpsede] adjectif obseden; masculin obsedenec

    c'est un obsédé de la montagne tega so gore obsedle, ta ima samo gore v glavi
    être obsédé biti obseden, imeti fiksno idejo
  • pas2 [pɑ] adverbe

    ne ... pas, (familier) pas ne
    ne ... pas non plus tudi ne
    non pas res ne
    pas vrai? (familier) pas? mar ne?
    pas grand-chose masculin pridanič
    pas du tout nikakor ne
    pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
    pas de chance! smola!
    pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
    pas possible! nemogoče!
    (ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
    il n'y a pas que lui ni samo on
    l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
    ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ...