Franja

Zadetki iskanja

  • friand, e [frijɑ̃, d] adjectif sladkosneden; figuré pohlepen, željan, nor (de quelque chose na kaj); masculin vrsta paštete

    l'ours est friand de miel medved je požrešen na med
    être friand de compliments zelo rad imeti poklone (komplimente)
  • fureur [fürœr] féminin besnost, pobesnelost, divjanje; razjarjenost, jeza, (slepa) strast; veliko navdušenje; silovitost, ognjevitost; besnenje (viharja); pluriel, poétique izbruhi besnosti, pobesnelost

    fureur du jeu, de lire strast do igranja, do branja
    à la fureur silno, strastno
    aimer à la fureur zelo rad imeti
    fureurs de la guerre divjanje, pobesnelosti vojne
    la mer est en fureur morje besni
    faire fureur biti zelo priljubljen, v modi; delati furorje, besneti
    mettre en fureur razjariti
    être pris de fureur contre quelqu'un razjeziti se na koga
    entrer en fureur, éclater en fureur pobesneti
  • gargariser, se [-garize] splakniti si usta in grlo, grgrati; (populaire) piti; familier naslajati se, uživati

    à l'eau tiède grgrati mlačno vodo
    il aime à gargariser rad ga pije
    gargariser de son succès uživati ob svojem uspehu
  • gîte [žit] masculin (nočno) ležišče; prenočišče; zajčja luknja; spodnji mlinski kamen; prečni tram pod podom; marine nagnjenost ladje zaradi vetra ali nepričakovanega vzroka

    gîte houiller ležišče premoga
    donner de gîte nagniti se (ladja)
    rentrer, revenir au gîte vrniti se domov
    il faut attendre le lièvre au gîte da zanesljivo koga najdeš, ga čakaj na njegovem domu
    un lièvre va toujours mourir au gîte (proverbe) po mnogih potovanjih se človek rad vrne domov za stalno
  • goûter2 [gute] verbe transitif, verbe intransitif okusiti, pokusiti; uživati; južinati, malicati

    goûter un plat, une boisson pokusiti jed, pijačo
    goûter la musique rad imeti glasbo
    goûter le repos, le bonheur uživati počitek, srečo
    goûter à un plat, à un vin prvič pokusiti neko jed, neko vino
    goûter d'un mets vzeti majhno količino kake jedi
    goûter la plaisanterie razumeti šalo
    je goûte cela to mi je všeč, v tem uživam; to mi je v zadovoljstvo, me zabava
    goûter les raisons de quelqu'un odobravati razloge
    être goûté biti priljubljen
    goûter de quelque chose okusiti, doživeti kaj
    goûter de la prison okusiti zapor
    les enfants ont goûté à cinq heures otroci so malicali ob petih
    ne pas se goûter ne se (medsebojno) marati, biti si zoprn
  • grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

    grâce! milost! usmiljenje!
    de grâce prosim
    grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
    par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
    de bonne grâce rad
    de mauvaise grâce nerad
    les bonnes grâces naklonjenost
    demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
    à la grâce de Dieu za dobro in slabo
    pour grâce zaradi
    par la grâce de Dieu po božji volji
    acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
    an masculin de grâce leto Gospodovo
    bonne grâce gracioznost, dražest, milina
    mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
    coup de grâce milostni, smrtni udarec
    votre Grâce Vaša milost
    avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
    accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
    demander, crier grâce prositi za milost
    dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
    faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
    faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
    faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
    être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
    demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
    faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
    former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
    rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
    rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
    trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

    jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
    mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
    eaux féminin pluriel grases pomije
    bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
    matière féminin grase maščoba
    mets masculin gras mesna jed
    plantes grases féminin pluriel kakteje
    pavé masculin gras spolzek tlak
    terre féminin grase ilovica
    paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
    gras masculin de la jambe meča
    gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
    de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
    aimer le gras rad jesti mastno
    avoir la langue grase nerazločno govoriti
    dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
    faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
    faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
    parler gras kvantati
    recevoir un gras dobiti udarec
    tourner au gras postajati debel
  • gré [gre] masculin volja; samovolja, samovoljnost, muha(vost); presoja, mnenje; všečnost, okus; hvala

    à son gré po (svoji) volji, po lastni presoji; po svojem okusu, mnenju
    à votre gré čisto kot želite, kot vam je drago
    au gré de quelqu'un prepuščen, izpostavljen samovolji kake osebe
    au gré du hasard kot hoče (je hotel, bo hotel) slučaj
    contre le gré de sa mère proti volji svoje matere
    de son gré, (son) bon gré na lastno željo, po lastni presoji, sam od sebe, prostovoljno, rade volje
    bon gré, mal gré hočeš nočeš, rad ali nerad
    de gré ou de force zlepa ali zgrda, takó ali takó
    de mauvais gré nerad, nevoljno, z nevoljo
    de plein gré popolnoma sporazumno, prostovoljno
    de gré à gré sporazumno, z obojestransko privolitvijo, dogovorno
    il en fait de son gré on dela vse po svoji volji
    savoir (bon) gré, un gré infini de quelque chose à quelqu'un biti komu (zelo) hvaležen za kaj
    je vous sais gré de cette attention hvaležen sem vam za to pozornost
    savoir beaucoup de gré à quelqu'un de quelque chose komu kaj v veliko dobro šteti
    savoir peu de gré, mauvais gré à quelqu'un de quelque chose ne biti komu hvaležen za kaj
    trouver une chambre à son gré najti sobo po svoji volji
    vendre de gré sporazumno prodati
  • guère [gɛr] adverbe

    ne ... guère ne mnogo, malo, skoraj ne, ne posebno, komaj; malo časa, malokrat
    ne ... guère que skoraj le, skoraj izključno, kvečjemu
    je n'ai guère d'argent nimam mnogo denarja
    je ne m'en souviens guère komaj da se tega spominjam
    il ne va guère mieux ne gre mu dosti bolje
    je ne vais guère au cinéma redko kdaj grem v kino
    Tu aimes les pommes? - Guère. Imaš rad jabolka? - Ne preveč.
    il ne s'en est fallu guère (le) malo je manjkalo
  • innover [inɔve] verbe transitif vpeljati kaj novega, uvajati novotarije, novotariti; prenoviti

    innover une mode uvesti novo modo
    innover une méthode uvesti novo metodo
    il aime innover on rad uvaja novotarije, rad novotari
  • intérieur [ɛ̃terjœr] adjectif notranji; domač, tuzemski; masculin notranjost, notranjščina, notranja dežela, notranji del dežele; dom, hiša, družinsko življenje, družinski krog; figuré notranje življenje, srce; (sport) srednji napadalec; photographie posnetek v notranjosti; (film) posnetek v ateljeju

    à l'intérieur v notranjosti, znotraj, notri; pharmacie notranje
    aménagement masculin intérieur notranja ureditev
    antenne féminin intérieure notranja antena
    commerce masculin intérieur notranja, domača trgovina
    côté masculin intérieur notranja stran
    cour féminin intérieure notranje dvorišče
    lac masculin, mer féminin intérieur(e) jezero, morje v notranjosti dežele
    Ministère masculin de l'Intérieur notranje ministrstvo
    navigation féminin intérieure plovba v notranjosti dežele
    politique féminin intérieure notranja politika
    sentiment masculin intérieur notranje čustvo
    travaux masculin pluriel intérieurs hišna, domača dela
    homme masculin d'intérieur moški, ki je rad doma, ima rad družinsko življenje
    femme féminin d'intérieur dobra gospodinja
    vêtement masculin d'intérieur domača obleka (za doma)
    intérieur richement meublé bogato opremljen dom
    ne pas se mêler des affaires intérieures d'un pays ne se vmešavati v notranje zadeve kake dežele
  • je [žə] pronom jaz

    je vois (jaz) vidim
    Monsieur J'ordonne človek, ki rad »komandira«, ukazuje
    je soussigné (jaz) podpisani
  • J'ordonne [žɔrdɔn] (familier)

    Monsieur J'ordonne človek, ki rad »komandira«, ukazuje
  • laitage [lɛtaž] masculin mlečna hrana, mlečne jedi

    aimer les laitages rad imeti mlečne jedi
  • lever1 [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

    lever le camp podreti tabor (in oditi)
    lever le coude (familier) rad ga piti
    lever une défense ukiniti prepoved
    lever les épaules skomigniti z rameni
    lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
    lever la garde menjati stražo
    lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
    lever le lièvre prepoditi zajca
    lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
    lever le masque (figuré) sneti krinko
    lever un obstacle odstraniti oviro
    lever une option optirati
    lever le pied (familier) pobegniti
    lever la séance zaključiti sejo
    lever les scellés odpečatiti
    lever la table vstati od mize
    lever la tête glavo visoko nositi
    lever des troupes nabirati čete (vojsko)
    lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
    lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
    il lève la crête (figuré) greben mu raste
    se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
    le jour se lève dani se
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • mal, e [mal] adjectif, vieilli zli; smrten

    à la male heure ob smrtni uri
    la male fortune zla usoda
    être pas mal biti čeden, prijeten
    bon gré, mal gré hočeš nočeš; več ali manj rad
    bon an, mal an kljub nasprotnim, različnim situacijam, eno z drugim
    il est mal c'est mal de (mentir) (to) ni lepo (lagati)
    mourir de male mort umreti nasilne smrti
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • moderne [mɔdɛrn] adjectif moderen, sodoben, današnji, času ustrezen; masculin (kar je) moderno

    les modernes modernisti
    à la moderne moderno, po moderni umetnosti
    histoire féminin moderne zgodovina novega veka (1453 do 1789)
    enseignement masculin moderne moderni pouk (šolstvo), t. j. brez latinščine in grščine
    langues féminin pluriel modernes moderni jeziki
    science féminin moderne sodobna znanost
    il n'aime que le moderne on ima rad le to, kar je moderno