savoir*2 [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)
se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!
Zadetki iskanja
- si2 [si] adverbe tako; pač
mais si! o pač!
si fait pač
si bien que ... tako, da
si inteiligent qu'il soit naj si bo še tako inteligenten - sublingual, e, aux [süblɛ̃gwal, gwo] adjectif podjezičen; (médecine)
comprimé masculin sublingual pastila, tableta, ki naj se stopi pod jezikom - suggérer [sügžere] verbe transitif sugerirati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); prigovarjati, vplivati na tujo voljo, mišljenje; prišepniti, navajati na kaj; zbujati; predlagati; svetovati
suggérer une idée, un projet, une solution sugerirati, predlagati idejo, načrt, rešitev
il s'ennuyait, je lui ai suggéré d'aller au cinéma dolgočasil se je, pa sem mu predlagal, naj gre v kino
ce poème suggère des sentiments nobles ta pesem zbudi v človeku plemenita čustva
le bruit de la source suggère la fraîcheur šum studenčka spomni, da misliti na hlad, svežost, svežino - tant [tɑ̃] adverbe toliko; tako zelo; tako dolgo
tant que tako dolgo kot; dokler
tant que tako ... kot (tudi)
en tant que (v svojstvu) kot; v kolikor
si tant est que če je to tako, vzemimo da, če sploh
tant que ça (familier) toliko
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
tant mieux, tant pis toliko bolje, toliko slabše
tant et plus še (mnogo) več
tant plus que moins nič manj in nič več
(un) tant soit peu čisto malo, nekoliko
tant (il) y a que ... naj bo to, kot hoče ...; skratka
tant s'en faut que ... daleč od tega, da ...; ne samo, da ne, temveč še celó ... - téléphoner [-fɔne] verbe transitif, verbe intransitif telefonirati; sporočiti po telefonu
téléphone-lui de venir telefoniraj mu, naj pride!
message masculin téléphoné sporočilo po telefonu - tenir* [tənir]
I. verbe transitif
1. držati
elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto
2. prenesti, upirati se (čemu)
tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu
3. imeti
tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga
4. zavzemati (prostor), vsebovati
la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj
5. upravljati, voditi, voziti
tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj
6. držati, spoštovati
tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda
7.
tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!
8.
tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!
II. verbe intransitif
1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati
mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?
2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti
tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju
3. biti v čem, iti v kaj
nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto
4.
tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti
5.
tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga
III. se tenir
1.
se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!
2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)
se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi
3. biti, nahajati se; vršiti se
se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani
4.
ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal
5.
s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem
6. držati eden drugega
se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj - tenter [tɑ̃te] verbe transitif poskusiti, (po)skušati; zapeljevati, skušati, spravljati v skušnjavo, mikati, dražiti
tenter le coup (figuré) poskusiti
il a tenté de se suicider poskusil je napraviti samomor
tenter la fortune, la chance poskusiti srečo
tenter l'impossible poskusiti nekaj nemogočega
(vieilli) Dieu tenta Abraham Bog je preskusil, dal na preskušnjo Abrahama (njegovo zvestobo)
vous tentez Dieu (figuré) izpostavljate se velikim nevarnostim (kot da bi zahtevali od Boga, naj naredi čudež za vas)
tenter le diable izpostavljati (se) skušnjavi
tenter de convaincre quelqu'un skušati koga prepričati
ça ne me tente guère to me prav nič ne mika
je suis bien tenté de ... zelo me mika, da bi ...; nagibljem se k temu, da bi ...
se laisser tenter par pustiti se zapeljati po, ukloniti se, vdati se
tenter tout pour réussir poskusiti vse, da bi uspeli - toujours [tužur] adverbe vedno, še vedno; zmeraj, stalno, neprestano; vsaj; vendar
comme toujours kot vedno
depuis toujours (že) od nekdaj
toujours plus ... toujours moins vedno bolj (več) ... vedno manj
toujours plus nombreux vedno, vse številnejši
pour toujours za vedno
il n'est toujours pas parti še vedno ni odpotoval
le public de toujours vedno ista publika
cause toujours! kar govôri!
(familier) il peut toujours courir, se fouiller ... naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dobil (dosegel, ne bo uspel)
toujours est-il que ... vendarle, vsekakor je gotovo (drži), da ...
personne ne voulait y croire, toujours est-il que c'est arrivé nihče ni hotel tega verjeti, a se je vendarle zgodilo
c'est toujours ça, c'est toujours autant de pris vsaj to
il a pris une seule truite; c'est toujours ça! ujel je eno samo postrv; vsaj to!
Qui a dit cela? - Ce n'est pas moi, toujours! Kdo je to rekel? - Jaz pač (vsekakor) ne! - tout1 e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak
à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro - treize [trɛz] adjectif trinajst, trinajsti; masculin številka 13, trinajstica
le treize mai (dne) 13. maja
treize à la douzaine trinajst stvari za ceno ducata (npr. jajc)
vendredi treize petek trinajstega (dan, ki naj nekaterim prinaša srečo, drugim nesrečo)
Louis treize (XIII) Ludvik XIII.
tome treize 13. zvezek (kakega dela) - va [va] interjection prav! zaradi mene! velja!; familier no! pojdi!
va pour mille francs, les voici! naj bo 1000 frankov, tu jih imaš!
tu seras attrapé, va! ujeli (dobili) te bodo, boš videl! - voguer [vɔge] verbe intransitif pluti, jadrati
(figuré, familier)
vogue la galère! naj se zgodi, kar hoče! - vouer [vwe] verbe transitif posvetiti, (za)obljubiti; nameniti
vouer une haine implacable à quelqu'un priseči smrtno sovraštvo do koga
se vouer à l'étude posvetiti se študiju
je ne sais à quel saint me vouer ne vem, na koga naj se obrnem - vouloir*1 [vulwar] verbe transitif hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v
vouloir de quelqu'un marati koga
personne ne veut de lui comme camarade nihče ga ne mara za, kot tovariša
je ne veux pas de vos excuses ne maram, ne sprejmem vaših opravičil
je voudrais bien savoir rad bi vedel
en vouloir à quelqu'un jeziti se na koga
en vouloir à quelque chose hoteti se česa polastiti
il en veut à volre argent hoče se mu vašega denarja
à qui en voulez-vous? koga mislite s tem? komu velja to?
en vouloir à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
vouloir du bien à quelqu'un dobro želeti komu, biti naklonjen komu
je le veux bien nimam nič proti temu, naj bo
faites ce que vous voudrez napravite, kar hočete
que veut dire cela? kaj pomeni to?
je vous prie de vouloir bien (accepter) prosim vas, da blagovolite (sprejeti)
veux-tu (bien) te taire! boš tiho!
sans le vouloir nehote, pomotoma
(familier) en veux-tu; en voilà na pretek, kolikor (le) hočeš
s'en vouloir de očitati si, kesati se