Franja

Zadetki iskanja

  • excepté, e [ɛksɛpte] adjectif izvzet, z izjemo, razen

    eux exceptés, personne n'a entendu parler de cela razen njih nihče ni slišal govoriti o tem
    nos voisins exceptés (= excepté nos voisins) razen naših sosedov
  • férir [ferir] verbe transitif, invariable udariti, zadati udarec

    sans coup férir brez udarca z mečem; brez težav
    nos soldats ont pris la ville sans coup férir naši vojaki so zavzeli mesto brez odpora
  • ficher2 ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

    ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
    fichez-moi le camp! poberite se proč!
    fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
    cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
    fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
    fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
    fiche une gifle primazati zaušnico
    ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
    fiche-moi la paix! daj mi mir!
    ficher à la porte skozi vrata vreči
    on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
    je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
    il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
    va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
    je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
    je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
    se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
    je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
    se ficher par terre lopniti, pasti na tla
    se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«
  • fichu, e [fišö] adjectif slab, reven, boren; slabo narejen, grd, smešen; uničen, izgubljen, propadel, fuč; presneto velik, pomemben

    bien fichu dobro narejen
    nez masculin fichu smešen nos
    un fichu caractère grd, odvraten značaj
    mal fichu slabo narejen; ne čisto v redu, ne čisto zdrav
    fichu comme quatre sous slabo oblečen
    quel fichu temps! kakšno grdo, neprijetno vreme!
    santé féminin fichue uničeno zdravje
    il est bien malade, il est fichu zelo je bolan, konec je z njim
    il y a une fichue différence je presneto velika, pomembna razlika
    être fichu de biti sposoben za
    il n'est pas fichu de gagner sa vie ni sposoben, da si služi svoj kruh
    se sentir un peu mal fichu ne se čisto dobro počutiti
  • figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

    en pleine figure naravnost v obraz
    sous la figure de v podobi
    figure de danse, de style plesna, stilistična figura
    chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
    avoir une bonne figure biti simpatičen
    avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
    casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
    se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
    être bien de figure biti čedne zunanjosti
    faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
    faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
    faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
    faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
    faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
    jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
    prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko
  • fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

    au fin fond de v najgloblji notranjosti
    le fin du fin najboljše, najlepše
    la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
    le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
    écriture féminin fine drobna pisava
    sel masculin fin fina, drobna sol
    moulu fin drobno zmlet
    or masculin fin čisto zlato
    tissu masculin fin tanka tkanina
    fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
    vins masculin pluriel fins izbrana vina
    la fine fleur de la société smetana družbe
    repas masculin fin izvrsten, izbran obed
    pierre féminin fine drag kamen
    esprit masculin fin bister duh
    fin connaisseur zelo dober poznavalec
    fine gueule (familier) sladokusec
    fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
    fine mouche prebrisana ženska
    ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
    elle est fin prête je popolnoma pripravljena
    avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
    avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
    écrire fin drobno pisati
    être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
    jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti
  • fleurir [flœrir] verbe intransitif cveteti, cvesti; procvitati (v tem pomenu je sedanji deležnik florissant in imperfekt il florissait)

    les arts florissaient sous Louis XIV umetnosti so procvitale za časa Ludovika XIV.
    (familier) nez qui fleurit nos, ki cvete, ki je rdeč (d'un ivrogne pijanca)
    fleurir les tombes okrasiti grobove s cvetjem
    fleurir une femme dati cvetlico ženski, ki si jo pripne na obleko
    fleurir sa boutonnière vtakniti si cvetlico v gumbnico
  • fourrer [fure] verbe transitif

    1. podložiti, podšiti s krznom

    faire fourrer son manteau dati si podložiti plaščs krznom

    2. strpati, vtakniti

    fourrer des friandises à un enfant trpati, tlačiti slaščice v otroka
    fourrer son nez partout povsod svoj nos vtikati
    fourrer quelqu'un en prison vtakniti koga v ječo
    fourrer quelque chose dans la tête à quelqu'un komu kaj v glavo vtepsti
    je m'en suis fourré jusque-là (familier, figuré) sit, naveličan sem tega
    se fourrer dans la tête vbiti si v glavo
    se fourrer dedans močno se zmotiti
    se fourrer zavleči se, splaziti se (kam), skriti se; vmešati se (dans v)
    se fourrer le doigt dans l'œil (jusqu'au coude) uračunati se, »kozla ustreliti«
    ne plus savoir où se fourrer (figuré) biti ves zbegan, osramočen
  • frais2 [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

    à frais communs na skupne stroške
    à grands frais z velikimi stroški
    à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
    à nos frais na naše stroške
    aux frais de mon père na stroške mojega očeta
    aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
    y compris les frais skupaj z vsemi stroški
    exempt de frais, sans frais brez stroškov
    frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
    frais accessoires, divers postranski, razni stroški
    frais d'administration upravni stroški
    frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
    frais de déplacement potni stroški
    frais d'entretien vzdrževalni stroški
    frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
    frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
    frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
    frais d'impression tiskarski stroški
    frais de remboursement pristojbine za povzetje
    frais de subsistance življenjski stroški
    frais de transport prevoznina
    frais de voyage potni stroški
    compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
    faux frais stranski, nepredvideni stroški
    menus frais mali izdatki
    réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
    total masculin des frais encourus skupni stroški
    tous frais faits po odbitku vseh stroškov
    condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
    entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
    en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
    faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
    faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
    faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
    faire, occasionner des frais povzročiti stroške
    faire face aux frais plačati, poravnati stroške
    intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
    se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
    se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
    rembourser les frais povrniti stroške
  • fripon, ne [fripɔ̃, ɔn] adjectif, vieilli sleparski; razposajen, poreden, navihan; masculin navihanec, porednež; vieilli slepar

    fripon d'enfant navihanec
    une jeune friponne navihanka
    un nez fripon navihan nos(ek)
  • froncer [-se] verbe transitif (na)gubati, grbančiti, namrščiti

    froncer les sourcils namrščiti obrvi, nagrbančiti čelo
    froncer le nez vihati nos
  • galopade [-pad] féminin dir(janje), ježa v skok

    à la galopade (familier) v vsej naglici, na vrat na nos
  • geler [žəle] verbe transitif spremeniti v led, oledeniti; (pre)mraziti; verbe intransitif zamrzniti, zmrzovati, pozebsti

    le froid a gelé le nez nos je zmrznil od mraza
    il gèle (à pierre fendre) zmrzuje (da kamenje poka)
    les vignes ont gelé trte so pozeble
    j'ai les doigts gelés prsti so mi ozebli, prezebli
    il a gelé blanc slana je padla
    le fleuve est gelé reka je zamrznjena
    mes oreilles ont gelé ušesa so mi zmrznila
    ferme la fenêtre, tu nous gèles ! zapri okno, čisto premrazil nas boš!
    on gèle ici zmrzujemo tu
    se geler zmrzniti, oledeneti, trpeti hud mraz
    on se gèle ici vražje mraz je tu, pošteno zmrzujemo tu
    être gelé (jusqu'aux os) biti premražen (do kosti)
    il a eu les pieds gelés noge so mu zmrznile
  • grand-mère [grɑ̃mɛr] féminin stara mati, babica; familier starka, stara ženska

    du temps de nos grand-mères dolgo je že tega
  • gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

    gros bagage masculin težka prtljaga
    grose artillerie težko topništvo
    grose affaire velika, važna kupčija
    grose besogne glavno delo
    gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
    gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
    une grose femme debela ženska
    une femme grose noseča ženska
    elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
    gros gibier velika divjad
    gros industriel veleindustrijec
    gros commerçant veletrgovec
    Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
    grose fièvre huda vročica
    gros lot glavni dobitek
    la mer est grose morje je razburkano
    gros rire bučen smeh
    gros rhume hud nahod, hud prehlad
    gros pain domač kruh
    gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
    grose rivière narasla reka
    grose plaisanterie groba, surova šala
    gros temps viharno vreme (na morju)
    de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
    les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
    yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
    gros de conséquence težkih posledic
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    il a les yeux gros na jok mu gre
    avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
    en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
    battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
    coûter gros drago stati
    devenir gros rediti se
    dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
    écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
    être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
    faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
    gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
    faire les gros yeux preteče gledati
    jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
    il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...
  • ingérer [ɛ̃žere] verbe transitif dovajati (hrano) v želodec, médecine použiti

    s'ingérer vmešavati se, vtikati se, svoj nos vtikati (dans quelque chose v kaj)
    s'ingérer dans les affaires d'autrui vtikati se v tuje zadeve; figuré naprej se riniti (auprès de pri)
  • jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

    jeter l'ancre zasidrati se
    jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
    jeter en l'air v zrak vreči
    jeter un cri zavpiti, zakričati
    jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
    jeter un essaim rojiti
    jeter des éclats de rire (za)krohotati se
    jeter les fondements položiti temelje
    jeter en fonte vliti (kip)
    jeter un coup d'œil pogledati
    jeter des larmes prelivati solze
    jeter un pont zgraditi most, premostiti
    jeter des racines pognati korenine
    jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
    jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
    jeter la terreur širiti grozo
    se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
    se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
    être jeté à la côte nasesti (ladja)
    jeter ses armes položiti orožje
    jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
    jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
    jeter dehors ven vreči
    se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
    se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
    se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
    jeter la gourme izdivjati se
    jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
    jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
    jeter au panier v koš vreči
    jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
    jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
    se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
    se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • lanterner [-tɛrne] verbe intransitif, verbe transitif čas tratiti ali izgubljati, oklevati, cincati

    lanterner quelqu'un koga zazibati v varljive upe, koga za nos voditi
  • marcher [marše]

    1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

    mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

    2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

    il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
    faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
    faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
    marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
    marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
    marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
    marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
    marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
    marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
    marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
    marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
    marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
    marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
    marcher sur les mains hoditi po rokab
    marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
    ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
    marcher au pas ubogati
    marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
    marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
    marcher sur quelqu'un planiti na koga
    marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
    marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
    marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
    marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
    marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
    marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
    marcher à souhait iti po želji, iti v redu
    marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
    marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
    marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
    marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
    marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
    marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
    ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
    ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti