piège [pjɛž] masculin past; zanka; figuré vaba
donner dans un piège pasti, ujeti se v past
se laisser prendre au piège pustiti se ujeti v past
tendre un piège à quelqu'un nastaviti komu past
être pris, tomber dans son propre piège ujeti se, pasti v lastno past
qui tend un piège aux autres y tombe lui-même kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
Zadetki iskanja
- pourfendeur [-fɑ̃dœr] masculin širokoustnež; vieilli pobijalec
pourfendeur des abus kdor napada zlorabe - récolter [rekɔlte] verbe transitif (po)žeti (le blé žito); pridelati; figuré dobiti, doseči
on récolte ce qu'on a semé (proverbe) kakor si sejal, tako boš žel
qui séme le vent récolte la tempête kdor veter seje, vihar žanje - rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič
ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima - rire*2 [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)
se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje - roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)
du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček - salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav
inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo) - sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti
se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more! - semer [səme] verbe transitif (po)sejati; posuti (de z), potresti, natresti; familier otresti se, znebiti se (quelqu'un koga)
semer du blé, des légumes sejati žito, zelenjavo
semer son argent razsipavati z denarjem
semer la discorde, la mort sejati neslogo, smrt
semer des fleurs sur la chaussée potresti, posuti cvetlice po cestišču
semer de faux bruits širiti napačne govorice
nous avons réussi à semer l'importun qui nous suivait posrečilo se nam je otresti se nadležneža, ki nam je bil za petami
récolter ce qu'on a semé (po)žeti, kar smo (za)sejali
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje - tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki
M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade - tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)
une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
tempête de neige snežni metež
lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
déchaîner la tempête sprožiti vihar
la tempête se lève nevihta izbruhne
qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti - vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca
la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten - venu, e [vənü] adjectif, participe passéod venir; dospel
bien venu uspel, posrečen, dobro izveden; ki prav pride; dobrodošel
mal venu neuspel, ponesrečen, spodletel; nedobrodošel; masculin prišlec
le premier venu kdorsibodi, kdor koli, prvi prišlec
nouveau venu novodošlec; novodošel
tu es mal venu à protester ti res nisi poklican za protestiranje