Franja

Zadetki iskanja

  • chargé, e [šarže] adjectif obložen, naložen, natovorjen; obremenjen, obtežen; preobložen; otekel (oči); moten, kalen (tekočina)

    chargé d'ans star, že v letih
    langue féminin chargée obložen, bel jezik
    fusil masculin chargé nabita puška
    lettre féminin chargée priporočeno denarno pismo
    vin masculin chargé motno vino
    temps masculin chargé oblačno vreme
    chargé masculin d'af faires odpravnik poslov
    chargé masculin de cours vseučiliški predavatelj, docent
    chargé de dettes zadolžen
    avoir l'estomac chargé imeti preobložen želodec
    je suis chargé comme un mulet (familier) obložen sem ko mula
  • clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

    à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
    à la nuit close ob popolni znočitvi
    en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
    lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
    maison féminin close bordel
    Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
    avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
    agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
    l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
    trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma
  • délié, e [delje] adjectif tanek; vitek; zvonek (glas); subtilen, bistroumen; razvezan, odvezan; spreten; masculin tanka črta pri črkah; musique spretnost s prsti

    esprit masculin délié bistra glava
    avoir la langue bien déliée imeti dobro namazan jezik
  • délier [delje] verbe transitif od-, razvezati; ostriti (um)

    sans bourse délier ne da bi kaj plačali, zastonj
    délier les mains d'un prisonnier razvezati roke ujetniku
    délier la langue de quelqu'un komu jezik razvezati
    se délier les mains napraviti si proste roke
    (figuré) n'être pas digne de délier le cordon des souliers de quelqu'un ne biti vreden, da komu čevlje odvežemo
    délier quelqu'un d'une promesse odvezati, oprostiti koga njegove obljube
    (religion) délier un fidèle d'un péché dati verniku odvezo za greh
  • démanger [demɑ̃že] verbe transitif, verbe intransitif srbeti

    ma cicatrice me démange brazgotina me srbi
    ça lui (ali: le) démange dans le dos hrbet ga srbi
    (familier) la main, le poing lui démange roka, pest ga srbi (da bi koga udaril)
    la langue lui démange jezik ga, jo srbi (da bi nekaj rekel, rekla)
  • dénouer [denue] verbe transitif razvozlati; razplesti; razrešiti; napraviti konec (quelque chose čemu)

    se dénouer razvozlati se; razviti se (otrok); narazen iti, ločiti se; poétique končati se, iziti se
    dénouer un ruban razvozlati robec
    dénouer la langue razvezati jezik
  • dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

    armé jusqu'aux dents do zob oborožen
    aux dents longues (figuré) brezobzirno
    du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
    brosse féminin à dents zobna ščetka
    coup masculin de dent ugriz
    mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
    dents artificielles, fausses dents umetni zobje
    dent canine, œillère podočnik
    dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
    dent de lait, de première dentition mlečni zob
    dent de pivot nasajen (umeten) zob
    dent prémolaire prednji kočnik
    dent de sagesse modrostni zob
    dent de seconde dentition, permanente stalen zob
    dent à venin strupni zob, strupnik
    aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
    avoir la dent (familier) biti lačen
    avoir la dent dure imeti strupen jezik
    n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
    avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
    n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
    avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
    se casser une dent zlomiti si zob
    se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
    claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
    craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
    déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
    ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
    donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
    être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
    extraire, arracher une dent izdreti zob
    faire des dents dobivati zobe
    se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
    manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
    manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
    manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
    mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
    mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
    montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
    mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
    parler entre ses dents nerazločno govoriti
    ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
    prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
    prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
    se faire soigner les dents dati si urediti zobe
    tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
    œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob
  • désinentiel, le [dezinɑ̃sjɛl] adjectif končniški

    langue féminin désinentielle končniški jezik
  • doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

    langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
    jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
    les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
    veine féminin dorée pesniška žilica
    bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
    faisan masculin doré zlati fazan
    doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
    rêve masculin doré zlate, čudovite sanje
  • effilé, e [efile] adjectif tanek; koničast; vitek, mršav, slok; figuré oster, piker, jedek, zbadljiv; masculin res(ic)a na robu

    doigts masculin pluriel effilés dolgi in tanki prsti
    flèche féminin effilée du clocher ostra konica pri zvoniku
    langue féminin effilée (figuré) nabrušen jezik
  • épais, se [epɛ, s] adjectif góst; debel; čokat, močan; pooblačèn (nebo); težak (jezik); globok (noč, spanje); figuré okoren, neokreten; trd (srcé); grob, surov (šala); familier mnogo; masculin debelina

    chevelure féminin épaise gosti lasje
    livre masculin épais debela knjiga
    nuit féminin épaise črna noč
    sauce féminin épaise gosta omaka
    langue féminin épaise okoren, težak jezik
    au plus épais de la forêt v globokem gozdu
    au plus épais de la foule sredi množice
    gagner épais (familier) mnogo, dobro zaslužiti
    semer épais gostó sejati
  • épurer [epüre] verbe transitif očistiti, izboljšati; familier izključiti

    épurer un minerai očistiti rudo
    épurer un indésirable odstraniti nezaželeno osebo
    épurer la langue očistiti jezik
  • étranger, ère [etrɑ̃že, ɛr] adjectif tuj; inozemski; nepoznan; neudeležen (à pri); nebrižen, neobčutljiv (à za); (stvar) ne spadajoč k; masculin, féminin tujec, -jka, inozemec, -mka; masculin tujina, inozemstvo

    étranger à la localité tuj, ki se v kraju ne spozna
    corps masculin étranger tujek, figuré vsiljenec, vsiljivec
    agent masculin commercial à l'étranger inozemski trgovinski zastopnik
    correspondant masculin à l'étranger inozemski dopisnik
    marchandise féminin provenant de l'étranger inozemsko blago
    langue féminin étrangère tuj jezik
    ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
    nouvelles féminin pluriel de l'étranger novice iz tujine
    politique féminin étrangère zunanja politika
    relations féminin pluriel avec l'étranger odnosi s tujino
    voyage masculin à l'étranger potovanje v inozemstvo
    aller vivre à l'étranger izseliti se iz domovine, postati zdomec
    devenir étranger odtujiti se
    être étranger à quelque chose ničesar ne razumeti o čem, ne imeti nobenega obravka s čim
    n'être étranger nulle part biti povsod doma
    partir pour l'étranger odpotovati, iti v tujino, v inozemstvo
    voyager à l'étranger potovati v tujino
  • étrangler [-gle] verbe transitif (za)daviti (de ses mains z rokami); zadrgniti (dans un lacet z zanko); stiskati, zožiti, utesniti; figuré uničiti, zatreti v kali, potlačiti; verbe intransitif dušiti se; stiskati (o ovratniku)

    s'étrangler zadaviti se, zadušiti se; zožiti se, utesniti se (reka)
    étrangler une affaire potlačiti afero
    s'étrangler de rire, de colère pokati od smeha, pihati od jeze
    étrangler la presse jezik zavezati tisku
    sa voix s'est étranglée glas mu je odpovedal
  • familier, ère [familje, ɛr] adjectif domač, zaupen, neprisiljen; dobro znan; običajen; masculin zaupnik; stalni gost; (domači) prijatelj

    langage masculin familier pogovorni jezik
    cette langue lui est familière v tem jeziku je domač
    les familiers de ce café stalni gostje te kavarne
    c'est un de ses familiers zaupna prijatelja sta si
    familier de la maison hišni (domači) prijatelj
    être familier avec quelqu'un biti domač s kom
  • fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

    se fermer zapreti se, zaceliti se
    fermer à clef zakleniti
    fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
    fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
    fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
    fermer en cousant zašiti
    fermer au loquet zapreti s kljuko
    fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
    fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
    fermer les frontières zapreti meje
    ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
    fermer la marche kot zadnji korakati
    fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
    fermer par soudage zalotati, spajkati
    fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
    fermer les yeux zaspati
    fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
    cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
    les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
    la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
    (populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!
  • filet [filɛ] masculin mreža; filé, ledvična pečenka; vzvoji (na vijaku); podjezična kožica; žila; rob; majhna količina

    coup masculin de filet ulovek (rib)
    filets d'air zračni tokovi
    filet de bœuf goveji filé
    faux filet kos goveda vzdolž hrbtenice
    filet de cerf jelenji hrbet
    filet à cheveux mrežica za lase
    filet d'eau curek, curljanje vode
    filet de fil de fer mreža iz žice
    filet à bagages, à papillons, de pêche, à provisions mreža za prtljago, za metulje, ribiška, za nakupovanje
    filet protecteur zaščitna mreža
    filet de voix slaboten, tenek glas
    attirer quelqu'un dans ses filets skušati koga zapeljati, prevarati, omrežiti
    couper le filet à quelqu'un (figuré) komu jezik odrezati
    faire un coup de filet napraviti (policijsko) racijo
    se prendre à ses propres filets ujeti se v lastne mreže
    tendre un filet napeti, nastaviti mrežo
    travailler sans filet izvajati svojo točko (v cirkusu) brez mreže, figuré kljubovati največjim nevarnostim
    tomber dans les filets de quelqu'un pasti komu v mrežo
  • gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

    ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
    gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
    gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
    gueule fraîche (populaire) požeruh
    gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
    fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
    aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
    il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
    avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
    avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
    se casser la gueule pasti (na obraz)
    casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
    donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
    être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
    faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
    se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti
  • intempérance [ɛ̃tɑ̃perɑ̃s] féminin nezmernost (zlasti v pitju)

    intempérance de langue, de langage nebrzdan jezik, blebetavost
    intempérance de plume veliko pisanja; dolgoveznost v pisanju
  • islandais, e [islɑ̃dɛ, z] adjectif islandski

    Islandais masculin Islandec; masculin islandski jezik