chargé, e [šarže] adjectif obložen, naložen, natovorjen; obremenjen, obtežen; preobložen; otekel (oči); moten, kalen (tekočina)
chargé d'ans star, že v letih
langue féminin chargée obložen, bel jezik
fusil masculin chargé nabita puška
lettre féminin chargée priporočeno denarno pismo
vin masculin chargé motno vino
temps masculin chargé oblačno vreme
chargé masculin d'af faires odpravnik poslov
chargé masculin de cours vseučiliški predavatelj, docent
chargé de dettes zadolžen
avoir l'estomac chargé imeti preobložen želodec
je suis chargé comme un mulet (familier) obložen sem ko mula
Zadetki iskanja
- clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)
à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma - délié, e [delje] adjectif tanek; vitek; zvonek (glas); subtilen, bistroumen; razvezan, odvezan; spreten; masculin tanka črta pri črkah; musique spretnost s prsti
esprit masculin délié bistra glava
avoir la langue bien déliée imeti dobro namazan jezik - délier [delje] verbe transitif od-, razvezati; ostriti (um)
sans bourse délier ne da bi kaj plačali, zastonj
délier les mains d'un prisonnier razvezati roke ujetniku
délier la langue de quelqu'un komu jezik razvezati
se délier les mains napraviti si proste roke
(figuré) n'être pas digne de délier le cordon des souliers de quelqu'un ne biti vreden, da komu čevlje odvežemo
délier quelqu'un d'une promesse odvezati, oprostiti koga njegove obljube
(religion) délier un fidèle d'un péché dati verniku odvezo za greh - démanger [demɑ̃že] verbe transitif, verbe intransitif srbeti
ma cicatrice me démange brazgotina me srbi
ça lui (ali: le) démange dans le dos hrbet ga srbi
(familier) la main, le poing lui démange roka, pest ga srbi (da bi koga udaril)
la langue lui démange jezik ga, jo srbi (da bi nekaj rekel, rekla) - dénouer [denue] verbe transitif razvozlati; razplesti; razrešiti; napraviti konec (quelque chose čemu)
se dénouer razvozlati se; razviti se (otrok); narazen iti, ločiti se; poétique končati se, iziti se
dénouer un ruban razvozlati robec
dénouer la langue razvezati jezik - dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik
armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob - désinentiel, le [dezinɑ̃sjɛl] adjectif končniški
langue féminin désinentielle končniški jezik - doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek
langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje - effilé, e [efile] adjectif tanek; koničast; vitek, mršav, slok; figuré oster, piker, jedek, zbadljiv; masculin res(ic)a na robu
doigts masculin pluriel effilés dolgi in tanki prsti
flèche féminin effilée du clocher ostra konica pri zvoniku
langue féminin effilée (figuré) nabrušen jezik - épais, se [epɛ, s] adjectif góst; debel; čokat, močan; pooblačèn (nebo); težak (jezik); globok (noč, spanje); figuré okoren, neokreten; trd (srcé); grob, surov (šala); familier mnogo; masculin debelina
chevelure féminin épaise gosti lasje
livre masculin épais debela knjiga
nuit féminin épaise črna noč
sauce féminin épaise gosta omaka
langue féminin épaise okoren, težak jezik
au plus épais de la forêt v globokem gozdu
au plus épais de la foule sredi množice
gagner épais (familier) mnogo, dobro zaslužiti
semer épais gostó sejati - épurer [epüre] verbe transitif očistiti, izboljšati; familier izključiti
épurer un minerai očistiti rudo
épurer un indésirable odstraniti nezaželeno osebo
épurer la langue očistiti jezik - étranger, ère [etrɑ̃že, ɛr] adjectif tuj; inozemski; nepoznan; neudeležen (à pri); nebrižen, neobčutljiv (à za); (stvar) ne spadajoč k; masculin, féminin tujec, -jka, inozemec, -mka; masculin tujina, inozemstvo
étranger à la localité tuj, ki se v kraju ne spozna
corps masculin étranger tujek, figuré vsiljenec, vsiljivec
agent masculin commercial à l'étranger inozemski trgovinski zastopnik
correspondant masculin à l'étranger inozemski dopisnik
marchandise féminin provenant de l'étranger inozemsko blago
langue féminin étrangère tuj jezik
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
nouvelles féminin pluriel de l'étranger novice iz tujine
politique féminin étrangère zunanja politika
relations féminin pluriel avec l'étranger odnosi s tujino
voyage masculin à l'étranger potovanje v inozemstvo
aller vivre à l'étranger izseliti se iz domovine, postati zdomec
devenir étranger odtujiti se
être étranger à quelque chose ničesar ne razumeti o čem, ne imeti nobenega obravka s čim
n'être étranger nulle part biti povsod doma
partir pour l'étranger odpotovati, iti v tujino, v inozemstvo
voyager à l'étranger potovati v tujino - étrangler [-gle] verbe transitif (za)daviti (de ses mains z rokami); zadrgniti (dans un lacet z zanko); stiskati, zožiti, utesniti; figuré uničiti, zatreti v kali, potlačiti; verbe intransitif dušiti se; stiskati (o ovratniku)
s'étrangler zadaviti se, zadušiti se; zožiti se, utesniti se (reka)
étrangler une affaire potlačiti afero
s'étrangler de rire, de colère pokati od smeha, pihati od jeze
étrangler la presse jezik zavezati tisku
sa voix s'est étranglée glas mu je odpovedal - familier, ère [familje, ɛr] adjectif domač, zaupen, neprisiljen; dobro znan; običajen; masculin zaupnik; stalni gost; (domači) prijatelj
langage masculin familier pogovorni jezik
cette langue lui est familière v tem jeziku je domač
les familiers de ce café stalni gostje te kavarne
c'est un de ses familiers zaupna prijatelja sta si
familier de la maison hišni (domači) prijatelj
être familier avec quelqu'un biti domač s kom - fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)
se fermer zapreti se, zaceliti se
fermer à clef zakleniti
fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
fermer en cousant zašiti
fermer au loquet zapreti s kljuko
fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
fermer les frontières zapreti meje
ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
fermer la marche kot zadnji korakati
fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
fermer par soudage zalotati, spajkati
fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
fermer les yeux zaspati
fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
(populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe! - filet [filɛ] masculin mreža; filé, ledvična pečenka; vzvoji (na vijaku); podjezična kožica; žila; rob; majhna količina
coup masculin de filet ulovek (rib)
filets d'air zračni tokovi
filet de bœuf goveji filé
faux filet kos goveda vzdolž hrbtenice
filet de cerf jelenji hrbet
filet à cheveux mrežica za lase
filet d'eau curek, curljanje vode
filet de fil de fer mreža iz žice
filet à bagages, à papillons, de pêche, à provisions mreža za prtljago, za metulje, ribiška, za nakupovanje
filet protecteur zaščitna mreža
filet de voix slaboten, tenek glas
attirer quelqu'un dans ses filets skušati koga zapeljati, prevarati, omrežiti
couper le filet à quelqu'un (figuré) komu jezik odrezati
faire un coup de filet napraviti (policijsko) racijo
se prendre à ses propres filets ujeti se v lastne mreže
tendre un filet napeti, nastaviti mrežo
travailler sans filet izvajati svojo točko (v cirkusu) brez mreže, figuré kljubovati največjim nevarnostim
tomber dans les filets de quelqu'un pasti komu v mrežo - gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava
ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti - intempérance [ɛ̃tɑ̃perɑ̃s] féminin nezmernost (zlasti v pitju)
intempérance de langue, de langage nebrzdan jezik, blebetavost
intempérance de plume veliko pisanja; dolgoveznost v pisanju - islandais, e [islɑ̃dɛ, z] adjectif islandski
Islandais masculin Islandec; masculin islandski jezik