Franja

Zadetki iskanja

  • charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

    charge d'âmes dušebrižništvo
    charge à la batonnette naskok z bajonetom
    charge de bombes tovor bomb
    charge complète poln vagon tovora
    charge d'exploitation obratni stroški
    charge fiscale davčno breme
    charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
    charge publique javna služba; javna dajatev
    charge sociale socialna bremena
    à ma charge na moje stroške
    à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
    il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
    en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
    bête féminin de charge tovorna žival
    devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
    essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
    femme féminin de charge služkinja, postrežnica
    perte féminin de charge izguba napetosti
    portrait masculin en charge karikaturen portret
    prise féminin en charge prevzem
    témoin masculin à charge obremenilna priča
    s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
    aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
    avoir charge de imeti nalog(o) za
    avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
    en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
    battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
    entrer en charge nastopiti službo
    être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
    il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
    être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
    être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
    ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
    mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
    occuper une charge opravljati službo
    payer la charge (figuré) nositi breme
    prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
    prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
    revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti
  • cher, chère [šɛr] adjectif drag, ljub; necenen, drag; dragocen (čas)

    mon cher moj dragi
    coûter, vendre, acheter, payer cher drago stati, prodati, kupiti, plačati
    il me le payera cher to mi bo drago plačal
    il fait cher vivre ici tu je življenje drago
    la vie chère draginja
    payer trop cher predrago plačati, preplačati
    cette couturière prend cher ta šivilja je draga, precéj računa
    ne pas donner cher de quelque chose nečemu ne pripisovati velike vrednosti
    (familier) personne qui ne vaut pas cher moralno dvomljiva, nepriporočljiva oseba
  • chèrement [šɛrmɑ̃] adverbe dragó

    vendre chèrement sa vie drago prodati svoje življenje
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • cité [site] féminin mesto; mestno naselje

    Cité stari del mesta (često z utrdbami)
    cité ouvrière, universitaire, hospitalière delavski, študentovski, bolnišniški del mesta
    cité lacustre (histoire) stavbe na koleh, kolišče
    cité céleste (religion) nebeško kraljestvo
    cité futur raj
    droit masculin de cité domovinska pravica
    cité d'urgence naselbina iz zasilnih domov
    cité-modèle féminin vzorno mesto
    cité jardin mesto z mnogo zelenja
    la vie dans une grande cité življenje v velemestu
    île féminin de la Cité prvotni Pariz na otoku Seine
  • claustral, e, aux [klostral, -ro] adjectif samostanski

    vie féminin claustrale samostansko življenje
  • cocagne [kɔkanj] féminin

    pays masculin de cocagne deveta dežela, dežela izobilja, Indija Koromandija
    mât masculin de cocagne spolzek mlaj, na katerega je treba splezati in si sneti razna darila
    vie féminin de cocagne brezskrbno življenje
  • cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

    à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
    à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
    au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
    au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
    avec cœur vneto
    avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
    de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
    de (tout) cœur od (vsega) srca
    de gaieté de cœur srčno rad
    par cœur na pamet
    sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
    battement masculin de cœur utripanje srca
    beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
    homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
    bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
    mal masculin au cœur (médecine) slabost
    maladie féminin de cœur srčna bolezen
    (religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
    valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
    cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
    cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
    cœur de poule mevža, strahopetec
    cœur du problème bistvo problema
    cœur de salade srčika pri solati
    arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
    je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
    je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
    avoir à cœur de prizadevati si
    il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
    il a le cœur barbouillé slabo mu je
    avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
    avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
    il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
    j'ai le cœur serré srce se mi krči
    je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
    j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
    cela me va droit au cœur to me globoko gane
    connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
    décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
    dîner par cœur biti brez obeda, večerje
    mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
    si le cœur vous en dit če to želite
    faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
    faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
    faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
    peser sur le cœur težiti srce
    je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
    prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
    se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
    (re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
    reprendre cœur zopet se opogumiti
    se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
    mon cœur saigne srce mi krvavi
    savoir par cœur na pamet vedeti, znati
    serrer le cœur stiskati, težiti srce
    soulever le cœur zbuditi gnus, stud
    tenir à cœur biti pri srcu
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
    les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato
  • commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

    d'un commun accord složno, enodušno
    d'une commune voix enoglasno
    en commun skupno, skupaj
    hors du commun izreden
    le commun des mortels večina ljudi
    but masculin commun skupen cilj
    fosse féminin commune skupen, množičen grob
    dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
    homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
    intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
    lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
    maison féminin commune občinska hiša
    nom masculin commun občno ime, apelativ
    réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
    sens masculin commun zdrava pamet
    vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
    voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
    avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
    faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
    faire bourse commune imeti skupno blagajno
    vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
    qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti
  • conforme [kɔ̃fɔrm] adjectif ujemajoč se (à z), enako se glaseč; primeren; v redu

    copie féminin conforme à l'original z izvirnikom ujemajoč se prepis
    pour copie conforme (juridique) prepis overjen
    conforme à la condition (juridique) stanu primeren
    conforme aux faits stvaren
    conforme à l'horaire po voznem redu
    être conforme à quelque chose ujemati se z
    mener une vie conforme à sa profession živeti poklicu primerno življenje
  • conventuel, le [-tüɛl] adjectif samostanski

    vie féminin conventuelle samostansko življenje; masculin samostanski brat
  • couler [kule] verbe intransitif teči; liti; (sod) puščati, (plin) uhajati, (sveča) kapljati; (ladja) potopiti se, (cvetje) odpasti; (čas) poteči; (v pogovoru) preiti (sur na); zdrseti (navzdol); figuré izvirati, izhajati (de iz); verbe transitif zliti, politi, vliti (kovino), precediti (tekočino); potopiti (ladjo), namočiti (perilo); preživljati (čas)

    couler une cloche vliti zvon
    couler un regard skrivaj pogledati
    couler à fond, bas popolnoma uničiti; potopiti (ladjo); potopiti se (ladja); figuré izgubiti se
    on l'a coulé diskreditirali so ga
    couler une vie heureuse živeti srečno življenje
    se la couler douce (familier) imeti lepo, brezskrbno življenje, dobro se imeti
    le sang coule de la blessure kri teče iz rane
    couler à flots teči v potokih
    le vin a coulé à flots au banquet mnogo vina so popili na banketu
    récipient masculin, nez masculin qui coule posoda, ki pušča, nos, iz katerega teče
    le navire a coulé à pic ladja je potonila
    laisser couler les rênes popustiti vajeti
    il faut laisser couler l'eau (figuré) na tem se ne da nič spremeniti
    couler de source biti normalna posledica, samo od sebe priti, samo po sebi se razumeti
    faire couler le sang biti kriv prelivanja krvi
    cette affaire fait couler de l'encre, de la salive mnogo se piše, govori o tej zadevi
    se couler splaziti se, smukniti v, zmuzniti se
    se couler dans son lit smukniti v posteljo
  • courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

    tu me cours na živce mi greš
    en courant v naglici, na hitro
    arriver en courant priteči
    par le temps qui court v sedanjih razmerah
    le mois qui court tekoči mesec
    faire courir un bruit širiti govorico
    courir sa chance poskusiti srečo
    courir les bals hoditi po plesih
    courir le cachet dajati privatne lekcije
    courir les champs potepati se
    courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
    courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
    courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
    courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
    courir après une femme letati za žensko
    courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
    courir après quelqu'un loviti koga
    j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
    courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
    courir la mer križariti po morju
    courir le monde potovati po svetu
    courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
    courir au nord jadrati, pluti proti severu
    courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
    courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
    courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
    courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
    courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
    un livre qui court les rues banalna knjiga
    courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
    (populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
    courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
    courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
    courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
    tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!
  • coûter [kute] verbe intransitif veljati, stati; verbe transitif povzročiti izdatke, trud (quelqu'un komu); ne biti lahko (quelqu'un za koga), stati premagovanja

    combien cela coûte-t-il? koliko stane to?
    coûter cher, bon biti drag, stati mnogo denarja
    coûter peu biti cenen
    ne rien coûter nič ne stati, biti zastonj
    coûter les yeux de la tête (familier) biti zelo drag
    il m'en coûte de ne pas pouvoir vous aider mučno mi je, da vam ne morem pomagati
    cela lui coûte to mu je mučno, neprijetno
    coûte que coûte naj stane, kar hoče; za vsako ceno
    rien ne lui coûte njemu gre vse lahko, ne ustraši se nobenega truda, nobenih stroškov
    (familier) ça coûtera ce que ça coûtera cena ni važna
    il vous en coûtera la vie to vas bo stalo življenje
    cette imprudence a failli lui coûter la vie ta neprevidnost ga je skoraj stala življenje
    il n'y a que le premier pas qui coûte vsak začetek je težak
  • craindre* [krɛ̃drə] verbe transitif bati se (quelqu'un, quelque chose koga, česa); (u)strašiti se, plašiti se, gledati s spoštovanjem, respektirati; mrziti, ne moči prenašati

    se faire craindre pridobiti si spoštovanje, respekt, zbujati strah
    ne craindre ni Dieu ni le diable ne se bati ne boga, ne hudiča, ničesar se ne ustrašiti
    il craint de mourir boji se umreti
    elle craint pour la vie de son enfant boji se za življenje svojega otroka
    il ne viendra pas, je le crains bojim se, da ga ne bo
    craint l'humidité (commerce) varuj pred vlago!
    chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) oparjen maček se še mrzle vode boji
  • croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

    se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
    croire fermement trdno verjeti, zaupati
    il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
    croire en soi zaupati vase
    à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
    je crois bien to rad verjamem; seveda
    je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
    je crois que oui, que non mislim da, da ne
    il est à croire človek bi mislil
    je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
    il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
    me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
    tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
    j'aime à croire rad verjamem
    c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
    croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
    le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
    j'ai peine à le croire težko to verjamem
    on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
    croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
    il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
    donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
    en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
    ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
    croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
    à l'en croire če se mu sme verjeti
    faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
    en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
    il se croit un génie ima se za genialnega
    qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?
  • croupissant, e [-sɑ̃, t] adjectif

    eau féminin croupissante zastajajoča voda
    vie féminin croupissante nedelavno, lenobno življenje
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • débaucher [deboše] verbe transitif

    1. odpustiti (delavce), odvračati (delavce) od dela

    2. pokvariti, zapeljevati v razuzdanost

    se débaucher zaiti na stranska pota, predati se razvratnemu življenju, razuzdanosti
    débaucher des ouvriers odvračati delavce od njihovega dela, ščuvati k stavki, pregovarjati delavce, da zapuste svojega delodajalca
    débaucher du personnel odpustiti osebje
    débaucher des filles, des jeunes gens zavajati dekleta, mladino v razuzdano življenje
    (familier) débaucher quelqu'un odvrniti koga od dela k (dostojni) zabavi
  • débordement [-bɔrdmɑ̃] masculin razlitje, poplava; izliv, izbruh (jeze, strasti); figuré prekipevanje, izobilje; pluriel razbrzdanost

    débordement du fleuve, du torrent poplava reke, hudournika
    débordement d'injures, de paroles poplava, plaz psovk, besed
    débordement de vie, de joie prekipevajoče življenje, veselje
    débordement sur la gauche (militaire) obitje (sovražnika) na levem krilu