Franja

Zadetki iskanja

  • déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

    être dérangé imeti drisko
    se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
    déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
    déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
    le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
    il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
    ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
    ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
    excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim
  • dérapage [derapaž] masculin, automobilisme zdrsnjenje, zdrsljaj

    faire un dérapage sur une route mouillée zdrsniti na mokri cesti
  • déraper [-rape] verbe intransitif, automobilisme zdrsniti, spodrsniti; odtrgati se (sidro)

    la voiture a dérapé dans un virage avto je zaneslo v ovinku
    mes semelles ont dérapé sur le bitume podplati so mi spodrsnili na asfaltu
    j'ai dérapé spodrsnilo mi je
  • déraser [deraze] verbe transitif napraviti nižje, znižati

    déraser un mur znižati zid
  • dératé, e [derate] masculin, féminin vihravec, -vka

    courir comme un dératé zelo hitro teči
  • dérivatif, ive [-tif, iv] adjectif, médecine odvajalen; grammaire derivacijski, izvoden; masculin, figuré nekaj, kar človeka odvrača na druge misli

    le travail est un dérivatif à mon chagrin delo me odvrača od žalosti
  • dériver [-ve] verbe transitif odvesti, odvajati (vodo); grammaire, mathématiques izpeljati

    él odcepiti; odstra-niti zakovice; verbe intransitif izhajati, izvirati, prihajati iz; oddaljiti se od svoje smeri (ladja, letalo); figuré biti brez volje, zapustiti se; oddaljiti se od predmeta
    dériver un cours d'eau odvesti vodotok
    ce mot dérive du latin ta beseda prihaja iz latinščine
    vous dérivez sans cesse neprestano se oddaljujete od predmeta
  • dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji

    du dernier zelo, skrajno
    c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
    jusqu'au dernier do poslednjega moža
    la dernière année zadnje leto
    l'année dernière preteklo leto
    l'an dernier lani
    ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
    la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
    le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
    en dernière analyse konec koncev
    (familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
    en la dernière extrémité v skrajni sili
    aux dernières extrémités do skrajnosti
    en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
    faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
    dernière heure (figuré) zadnja poročila
    le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
    le dernier jugement (religion) poslednja sodba
    le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
    le dernier venu zadnji prišlec
    une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
    marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
    arriver bon dernier nazadnje priti
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
    être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
    Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
    être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
    mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
    rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
    rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
    la dernière fois zadnjikrat
  • dérober [derɔbe] verbe transitif ukrasti, zmakniti, ugrabiti; figuré vzeti, odvzeti; umakniti; skrivati, prikriti; zastreti; (o)lupiti, (o)luščiti

    se dérober odtegniti se, izmakniti se, zmuzniti se; figuré iti s poti, izogniti se; skriti se; odpovedati (noge)
    se dérober sous zrušiti se pod
    dérober un baiser ukrasti poljub; presenetiti koga s poljubom
    dérober un secret à quelqu'un izvabiti skrivnost iz koga
    il ne se dérobe pas quand on a besoin de lui on se ne izmika, kadar ga človek potrebuje
    dérober à la vue odtegniti pogledom
    mes genoux se dérobent kolena mi klecajo, se mi šibijo
    se dérober à son devoir, à son travail zmuzniti se od svoje dolžnosti, svojega dela
  • déroger [-rɔže] verbe intransitif kršiti (à la loi, à un traité zakon, pogodbo); ravnati stanu neprimerno; pregrešiti se (à ses convictions zoper svoje prepričanje), ravnati se proti (svojemu prepričanju); ponižati se

    il croit déroger en faisant ce métier misli, da se ponižuje, če opravlja ta poklic
    déroger à un droit kratiti pravico
  • dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

    dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
    se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
    (populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
    il s'est fait dérouiller premikastili so ga
    qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!
  • dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

    se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
    sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
    dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
    être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
    dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena
  • derrière1 [dɛrjɛr] adverbe, préposition zadaj, (zadaj) za; figuré nazaj

    de derrière izza
    par derrière od zadaj, figuré skrivaj, zahrbtno
    nous sommes derrière vous (figuré) mi smo, stojimo za vami
    il faut être toujours derrière lui (figuré) vedno je treba paziti nanj, ga nadzirati
    marcher l'un derrière l'autre korakati, hoditi eden za drugim, v gosjem redu
    laisser quelqu'un loin derrière soi pustiti koga dalečza seboj, močno ga prehiteti
    mettre un vêtement sens devant derrière narobe obleči obleko
    regarder derrière soi pogledati nazaj, okoli sebe
    poignarder quelqu'un par derrière zahrbtno koga zabosti
    idées, pensées féminin pluriel de derrière la tête skrite misli
  • désaltérer [dezaltere] verbe transitif odžejati, ugasiti žejo (quelqu'un komu); poživiti; zadovoljiti; poétique namočiti

    se désaltérer odžejati se, piti, napiti se
    désaltérer un malade, un blessé dati piti bolniku, ranjencu
  • désamorcer [-mɔrse] verbe transitif odstraniti vžigalo; prekiniti delovanje

    désamorcer un pistolet odstraniti vžigalo pri pištoli
    la pompe est désamorcée sesalka je brez vode
  • désarmer [dezarme] verbe transitif razorožiti (tudi figuré), orožje iz rok zbiti (quelqu'un komu); zapeti (strelno orožje); figuré pomiriti, potolažiti; ganiti; marine razpremiti (un navire ladjo); verbe intransitif položiti orožje, razorožiti se; figuré dati mir, popustiti, odnehati, ukloniti se

    désarmer la colère, la haine pomiriti jezo, sovraštvo
    désarmer un fusil zapeti ali izprazniti puško
    sa haine ne désarmera jamais njegovo, njeno sovraštvo ne bo nikoli prenehalo
  • désastre [dezastrə] masculin katastrofa, velika nesreča; polom; (popoln) bankrot; neuspeh

    désastre irréparable nepopravljiva nesreča, škoda
    désastre financier finančen, denaren polom
    nous courons au désastre drvimo v polom
    cette défaite fut un désastre ta poraz je bil (prava) katastrofa
  • désavantager [-vɑ̃taže] verbe transitif oškodovati, biti neugoden (quelqu'un za koga)

    désavantager un héritier prikrajšati, oškodovati dediča
  • désaveu [dezavö] masculin preklic; nepriznavanje, tajitev; ugovor, neodobravanje, dezavué

    désaveu de paternité zanikanje očetovstva
    encourir le désaveu de ses chefs, de l'opinion publique nakopati si, naleteti na neodobravanje svojih predstojnikov, javnega mnenja
    faire un désaveu de quelque chose ne priznati, tajiti, preklicati kaj
  • désavouer [dezavue] verbe transitif (za)tajiti; zanikati, preklicati; ne prizna(va)ti, ugovarjati (quelqu'un komu), pustiti na cedilu, postaviti na laž; ne odobravati, grajati, obsojati

    désavouer un enfant ne priznati otroka za svojega
    désavouer la paternité d'un enfant zanikati očetovstvo otroka
    désavouer la conduite de quelqu'un ne odobravati, grajati vedenje kake osebe
    désavouer un ambassadeur dezavuirati, na laž postaviti poslanika